Lwifa enyonauko neongamukonda lopamhepo
“NDELE NYE MU DJALE OMUNHU MUPE A SHITWA A FE KALUNGA OMOUYUKI NOMOUYAPUKI WOSHILI.”—Ovaefeso 4:24.
OUHAMBA waRoma owa li epangelo la kola nola kula lopanhu olo inali monika mo nande onale mounyuni. Eemhango daRoma oda li de shi endifa nawa unene nodi li natango efina leemhango dopaveta moilongo ihapu. Nonande Roma e shi pondola, etanga laye lovakwaita inali dula okufinda omutondi umwe omunamakoto: enyonauko. Xuuninwa, enyonauko ola endelelifa okunyonaunwa po kwaRoma.
Omuyapostoli Paulus oye umwe oo a mona oixuna koshi yenyonauko lovakwanambelewa vaRoma. Feliks, omupangeli waRoma oo e mu pulapula, osha yela kutya okwa li a dimina kutya Paulus ke na etimba. Ndele Feliks, umwe womovapangeli ovo va nyonauka unene vopefimbo laye, okwa kala ta ongaonga okupangula Paulus, e lineekela kutya pamwe Paulus ote mu pe oimaliwa ye e mu mangulule.—Oilonga 24:22-26.
Ponhele yokuyandja ombubo kuFeliks, Paulus okwa popya naye sha yukilila kombinga ‘youyuki nelidiliko.’ Feliks ina lundulula eendjila daye, na Paulus okwa kala modolongo ponhele yokukendabala a henuke omulandu wopaveta mokuyandja ngeno ombubo. Ye okwa udifa etumwalaka loshili nolouyuki, nokwa kala palo. Okwa shangela Ovakriste Ovajuda: “Osheshi fye otu shi shii shili, otu nomaliudo mawa, eshi twa hala okweenda nawa omoinima aishe.”—Ovaheberi 13:18.
Onghatu ya tya ngaho oya li tai kondjifafana filufilu nomikalo dopefimbo opo. Pallas omumwaina waFeliks, okwa li umwe womovalumenhu ovayamba vomounyuni wonale, noupuna waye—owa valulwa u fike peedola daAmerika omamiliyona 45—konyala aushe okwa li wa likolwa molweembubo nomolwekengelelo. Ndelenee oupuna waye munini ngeenge tau yelekanifwa needola omamiliyona omayovi odo ovapangeli vamwe va nyonauka vomefelemido eti-20 va holeka moumbo vombaanga monangumika. Osha yela kutya ovovo ashike va pofipala va itavela kutya omapangelo onena okwa findana moita yokukondjifa enyonauko.
Molwaashi enyonauko ola kala po efimbo lile li fike apa, otu na mbela okudiladila kutya olo ashike oshitukulwa shovanhu shopaushitwe? Ile ope na shimwe osho tashi dulu okuningwa opo ku kelelwe enyonauko?
Ongahelipi enyonauko tali dulu okukelelwa?
Onghatu yotete i liwetikile yokukelela enyonauko oyo okudimina kutya enyonauko olihanauni nola puka, molwaashi otali kwafele ovo ve he na eenghedi omanga tali ehameke vamwe. Osha yela kutya omaxumokomesho amwe okwa ningwa shi na ko nasha naashi. James Foley, oministeli yopedu yoikwapondje yaAmerika, okwa ti: “Fye atushe otwa dimina kutya okuyandja ombubo ohaku eta oidjemo ii. Okuyandja eembubo ohaku nghundipaleke epangelo liwa, ohaku etele omauxupilo nosho yo exumokomesho oshiponga, ohaku pengifa omalandifo, notaku monifa oixuna ovakwashiwana mounyuni aushe.” Vahapu otava tu kumwe naye. Mo 17 Desemba 1997, oilongo inene 34 oya shaina “eudafano lombubo” olo la nuninwa “okukala nenwefemo la kula mekondjo mounyuni aushe lokukondjifa enyonauko.” Eudafano eli “ola popya kutya oshi li omunyonena okuyandja ombubo ile oku i udanekela omukwanepangelo wokoilongo yopondje nelalakano lokumona ouwa wopamangeshefelo opaiwana.”
Ndelenee eembubo omolwokumona omaudafanotwokumwe okushingifa moilongo imwe odo ashike oshitukulwa shinini unene osho hashi monika shenyonauko. Okukufa po enyonauko apeshe otashi pula onghatu onhivali, idjuu neenghono adishe: okulundulula oikala yomunhu ile, ponhele yaasho, okulundulula oikala yavahapu. Ovanhu keshe pamwe ove na okulihonga okutonda ombubo nenyonauko. Opo ashike enyonauko tali kala li he po vali. Opo eshi shi hangike, oshifo Newsweek osha ti kutya vamwe otava diladila kutya omapangelo oku na “okuladipika keshe umwe a kale omukwashiwana e na omikalo diwa.” Transparency International, ongudu yaavo tava kondjifa enyonauko, otai popi sha faafana nokuladipika ovayambididi vayo “va kune ‘ombuto youdiinini’ ” meenhele davo doilonga.
Ekondjo okukondjifa enyonauko olo ekondjo li na sha neenghedi olo itali dulu okufindwa ashike keyandjomhango ile ‘keongamukonda’ lokuhandukila paveta. (Ovaroma 13:4, 5) Eembuto douwa noudiinini odi na okukunwa momitima dovanhu. Eshi otashi dulu okukala sha hangika mokulongifa osho omuyapostoli Paulus a hokolola osho “eongamukonda lOmhepo,” Eendjovo daKalunga, Ombibeli.—Ovaefeso 6:17.
Ombibeli otai tokola enyonauko
Omolwashike Paulus ina dimina enyonauko? Omolwaashi okwa li a hala okulonga ehalo laKalunga, “ou iha tale oshipala shomunhu ndee ita tambula ombubo.” (Deuteronomion 10:17) Kakele kaasho, Paulus okwa dimbuluka pe he na omalimbililo elombwelo lokondadalunde olo tali hangika mOmhango yaMoses: “Ino tala oshipala shomunhu. Ino tambula ombubo, osheshi ombubo tai twikifa omesho ovanongo ndee tai endameke eendjovo dovanhu ve he noushima.” (Deuteronomion 16:19) Sha faafana ohamba David oya li i udite ko kutya Jehova oha tondo enyonauko, nokwa pula Kalunga e he mu valulile movalunde, ‘ava olulyo lavo li yadi ombubo.’—Epsalme 26:10.
Ovo tava longele Kalunga nomutima aushe ove na omatomheno a wedwa po okweekelashi enyonauko. “Ohamba tai pameke oshilongo shayo nouyuki,” osho Salomo a shanga, “ndelenee omulumenhu ou [a hala eembubo, NW], ote shi hanauna po.” (Omayeletumbulo 29:4) Ouyuki—unene tuu ngeenge tau tulwa moilonga komukwanepangelo wopombada osho yo kwaau e li pedu—otau pameke oshilongo, ofimbo enyonauko tali shi etele oluhepo. Shihokwifa, Newsweek osha ti: “Monghalo omo keshe umwe a hala okukufa ombinga meliko lenyonauko noku shii nghee tali monika, omaxupilo otaa dulu ashike okuteka po.”
Nokuli nande omaxupilo inaa teka po filufilu, ovo ve hole ouyuki ove udite nai eshi enyonauko tali i komesho nope he na okukelelwa. (Epsalme 73:3, 13) Omushiti wetu oo e tu shitila ehalo lokuhala ouyuki, naye oku udite nai. Mefimbo la pita, Jehova okwa katukile onghatu okuhanauna po enyonauko lififa ohoni. Pashihopaenenwa, ye okwa lombwela ovakalimo vomuJerusalem sha yukilila kutya omolwashike te ke va efela ovatondi vavo.
Okupitila momuprofeti waye Mika, Kalunga okwa ti: “Shi udeni tuu, nye ovakulunhu vomeumbo laJakob nomalenga [omeumbo] laIsrael! Onye ava tamu dini ouyuki, ndee tamu endameke ashishe eshi sha yuka. Ovakulunhu vasho, eendjovo otave di tokolele ombubo. Novapristeri vasho otava longele ofuto, novaxunganeki tava xunganekele oimaliwa. . . . Onghee hano Sion tashi ka pululwa epya molweni naJerusalem tashi ka ninga onduba yomamanya.” Enyonauko ola teya po oulipamwe wovanhu muIsrael, ngaashi la li la hanauna po Roma mefelemido la ka shikula ko. Ngaashi naanaa elondwelo laKalunga la tonga, konima eshi pa pita konyala efelemido eshi Mika a shanga eendjovo edi, Jerusalem osha hanaunwa po nosha ninga eputu.—Mika 3:9, 11, 12.
Ndele hamunhu ile oshiwana sha pumbwa okukala sha nyonauka. Kalunga okwa ladipika ovakolokoshi va efe ondjila yavo yonghalamwenyo nova lundulule oikala yavo yokudiladila. (Jesaja 55:7) Ye okwa hala keshe umwe womufye a pingene po olwisho nokuhelihola mwene nosho yo enyonauko nouyuki. “Ou ta fininike omukwanaluhepo, ota sheke Omushiti waye, ndelenee ou ta filonghenda ohepele, ote mu fimaneke,” Jehova osho te tu dimbulukifa.—Omayeletumbulo 14:31.
Pondola mokulwifa enyonauko noshili yOmbibeli
Oshike tashi dulu okulinyengifa omunhu a ninge elunduluko la tya ngaha? Eenghono tuu odo de linyengifa Paulus a efe onghalamwenyo yOvafarisayi noku ninge omushikuli waJesus Kristus muladi. “Ondjovo yaKalunga oi nomwenyo neenghono,” osho a shanga. (Ovaheberi 4:12) Kunena, oshili yopamishangwa otai xumifa komesho natango oudiinini, nokuli nomokati kaavo va li va nwefwa mo unene kenyonauko. Tala koshihopaenenwa shimwe.
Okafimbo kanini eshi a mana oilonga yaye youkwaita, Alexander, oo a dja kuEuropa lokOushilo, okwe limbwanga mumwe nongudu oyo hai longifa ekengelelo nombubo.a “Oshinakuwanifwa shange osha li okufininika ovanangeshefa oipuna va fute oimaliwa yoku va amena,” osho ta hokolola. “Konima eshi nda li nde lineekelwa komunangeshefa umwe, oilyo imwe yongudu yetu oye mu tilifa nelongifo leenghono. Opo nee onde liyamba ndi pongolole po oupyakadi—ashike oku na okufuta ofuto ihapu. ‘Ovayakulwa’ vange ova pandula nge molwaashi nde va kwafela mokuungaunga nomaupyakadi avo, ofimbo aame nda li shili omweetifi wao. Nande itashi dulu okwiitavelwa, ei oya li oilonga yoludi olo kwa li ndi hole.
“Onda li nda hafela yo oimaliwa netunhuko olo nda etelwa konghalamwenyo ei. Onda kala handi shingi otuwa yondilo, ndi li meumbo liwa nondi na oimaliwa okulanda keshe osho nda hala. Ovanhu ova kala hava tila nge, osho sha diladilifa nge kutya ondi na eenghono. Omafimbo amwe onda kala ndi udite kutya kape na umwe e dule nge nonokutya kanda li koshi yomhango. Oupyakadi keshe u na sha nopolifi otau dulu okukandulwa po nande okomushiivimhango, oo e na omikalo dokuhenuka omulandu wouyuki, ile kokuyandja ombubo komunhu oo a fika po.
“Ndelenee oudiinini owa pumba mo mokati kaavo onghalamwenyo yavo ye likolelela kenyonauko. Umwe wongudu yetu okwa tameka okukala e yele nge, nonda mona kutya inai halika vali. Ombadilila, onda kanifa otuwa yange yondilo, oimaliwa yange, okakadona kange ke hole oinima yondilo. Onda dengwa nokuli nai shinyanyalifa. Elunduluko eli ola diladilifa nge sha kwata moiti kombinga yelalakano lomwenyo.
“Eemwedi dinini da pita po, meme okwa ninga umwe womEendombwedi daJehova, nonda tameka okulesha oishangomwa yado. Omushangwa womOmayeletumbulo 4:14, 15 owa diladilifa nge shili: “Ino ya kelila lovahenakalunga ndele ino lyata ondjila yovanawii. I efa, ino ya ko, kanduka mo muyo ndele i koya po.” Eevelishe edi oda itavelifa nge kutya ovo va hala okulandula onghalamwenyo yokulonga omunyonena kave na onakwiiwa yashili. Onda tameka okwiilikana kuJehova nonde mu pula a endife nge mondjila ya yuka. Onda konakona Ombibeli nEendombwedi daJehova, noxuuninwa, onda yapulila onghalamwenyo yange Kalunga. Nondi li pauyuki fiyo opaife.
“Shoshili, okukala pamifika douyuki otashi ti okumona oimaliwa ishona. Ndele paife ondi udite kutya ondi na onakwiiwa, kutya onghalamwenyo yange otai ti sha shili. Ondi shi shii kutya onghalamwenyo yange yonale pamwe noiniwe yayo yondilo oya li ya fa ashike eumbo loipakete la teelela okuwa po efimbo keshe. Nale, eliudo lange okwa li la kukuta. Paife, omolwokukonakona kwange Ombibeli, eliudo lange ohali kelele nge ngeenge handi yelekwa koku he na ouyuki—nokuli nande omoinima inini. Ohandi kendabala okukala metwokumwe nEpsalme 37:3, olo tali ti: ‘Lineekela Omwene, u longe ouwa, kala moshilongo, u diinine oshili!’ ”
“Ou ha tondo ombubo, ota kala nomwenyo”
Ngaashi Alexander a mona, oshili yOmbibeli otai dulu okulinyengifa omunhu a finde enyonauko. Ye okwa ninga omalunduluko metwokumwe naasho omuyapostoli Paulus ta tongo monhumwafo yaye kOvaefeso: “Mu nokulidula omunhu mukulu, ou mwe mu shikula nale, ndele ohe linyono po mokushikula ouhalu u nekonda; . . . mu shituke vape momhepo yomadiladilo eni, ndele nye mu djale omunhu mupe a shitwa a fe Kalunga omouyuki nomouyapuki woshili. Onghee hano efeni oipupulu, popyeni oshili keshe tuu namukwao, osheshi mokukalafana ofye oinhimbu. Omulunga a ha vake vali, ndelenee na longe nokulongifa omake aye ouwa, opo a kale e na sha okuyandjela eehepele.” (Ovaefeso 4:22-25, 28) Onakwiiwa yo vene yomunhu oye likolelela momalunduluko a tya ngaha.
Ngeenge olwisho nenyonauko otali efiwa nokuhakelelwa, otali dulu okunyona po edu, ngaashi naanaa la etifa enyonaukepo lOuhamba waRoma. Ndele lao linene, Omushiti wovanhu ina diladila okweefa oinima ya tya ngaha i kale po. Ye okwa tokola ‘okunyonauna po ovo hava nyono edu.’ (Ehololo 11:18) Jehova ota udanekele ovo va djuulukwa ounyuni wa manguluka kenyonauko kutya mafiku otapu ke uya “eulu lipe nedu lipe omo tamu ka kala ouyuki.”—2 Petrus 3:13.
Oshoshili kutya otashi dulika shi he fi shipu okukala pamifika douyuki kunena. Nonande ongaho, Jehova ote tu shilipaleke kutya hauxuuninwa “ou te likongele eliko loipupulu, ota hanauna po eumbo laye. Ndele ou ha tondo ombubo, ota kala nomwenyo.”b (Omayeletumbulo 15:27) Ngee hatu efa enyonauko paife, ohatu ulike ouyuki wetu eshi hatu ilikana kuKalunga: “Ouhamba woye nau uye; ehalo loye nali wanifwe kombada yedu yo ngaashi meulu.”—Mateus 6:10.
Manga twa teelela Ouhamba oo u katuke eenghatu, keshe umwe womufye ota dulu ‘okukuna ouyuki’ mokwaanya okupanda ile okutula moilonga enyonauko. (Hosea 10:12) Ngeenge ohatu shi ningi, onghalamwenyo yetu otai ka ulika yo Eendjovo daKalunga da nwefwa mo kutya odi na eenghono. Eongamukonda lopamhepo otali dulu okufinda enyonauko.
[Omashangelo opedu]
a Edina laye ola lundululwa.
b Shoshili, ope na eyooloko pokati kombubo nokupupulwa kombuda. Manga ombubo ohai yandjwa okupengifa ouyuki ile molwomalalakano amwe e lili oku he na ouyuki, okupupula kombuda oko okuulika olupandu omolwoilonga oyo ya longwa. Eshi osha yelifwa ‘mOmapulo a dja kovaleshi’ mOshungonangelo (yOshiingilisha) ye 1 Oktoba, 1986.
[Efano pepandja 7]
Kekwafo lOmbibeli, ohatu dulu okudjala “omunhu mupe” nokuhenuka enyonauko