Okweehena kwoye komesho naku monike
“Aishe ei i diinina, ove u kale muyo, opo okweehena kwoye
komesho ku monike kuaveshe.”—1 TIMOTEUS 4:15.
DILADILA oshiimati osho u hole—eembe, eenyandi, omapapaye ile shimwe shi lili. Ou shii ngeenge sha pya nosha fika okuliwa? Osho naanaa. Edimba lasho, oluvala lasho nokupya kwasho eshi to shi kwata aishe otai ku lombwele kutya oshi li ehafo oku shi lya. Divadiva eshi wa pambula oshiimati, oto ke linyenga nehafo. Kashi na tuu omeva mahapu! Kashinyenye tuu! Otashi ku hafifa unene.
2. Ongahelipi oukulunhu wa ulikwa, notau nwefa mo ngahelipi omakwatafano pokati kovanhu?
2 Ope na oimoniwa moitukulwa imwe yonghalamwenyo oyo ye lifa. Tete, ngaashi shoshili shi na sha nokupya kwoshiimati, okukula pamhepo momunhu ohaku ulikwa yo meenghedi di lili noku lili. Ohatu mono kutya omunhu okwa kula ngeenge hatu mono eendunge, omayele, ounongo nosho yo ikwao. (Job 32:7-9) Oshi li shili ehafo okweendafana nokulonga novanhu ovo tava ulike omaukwatya oo moikala nosho yo moilonga yavo.—Omayeletumbulo 13:20.
3. Ehokololo laJesus lovanhu vopefimbo laye otali holola shike kombinga youkulunhu?
3 Mepingafano naasho, omunhu ota dulu okukala a kula palutu, ndelenee monghedi omo ha popi nosho yo oyo he lihumbata otai dulu okuulika kutya ina kula pamaliudo nosho yo pamhepo. Pashihopaenenwa, Jesus Kristus mokupopya epupi etangalali lopomafiku aye, okwa ti: “Johannes okwe uya, oye ita li noita nu, ndele va tya: Oye e nondemoni. Omona wOmunhu okwe uya, ta li nota nu, vo notava ti: Tala, [omufukulume] nongholwe.” Nonande ovanhu ovo va li va kula palutu, Jesus okwa ti kutya ova katuka ngaashi “ounona”—inava kula nande. Kungaha, okwa weda ko ta ti: “Ndele ounongo tau hololwa wa yuka koilonga yao.”—Mateus 11:16-19, NW.
4. Omeenghedi dilipi eehenokomesho nosho yo oukulunhu hau ulikwa?
4 Okudja meendjovo daJesus, ohatu dulu okumona ngeenge omunhu oku na ounongo washili—oo u li edidiliko likonekwedi loukulunhu—otau ulikwa koilonga oyo ta longo nosho yo oidjemo oyo ya etwa kuyo. Shi na sha naashi, didilika omayele aPaulus kuTimoteus. Konima yokupopya oinima oyo Timoteus ta dulu okulalakanena, Paulus okwa ti: “Aishe ei i diinina, ove u kale muyo, opo okweehena kwoye komesho ku monike kuaveshe.” (1 Timoteus 4:15) Heeno, eehenokomesho lOmukriste li na sha noukulunhu otali dulu ‘okumonika,’ ile otali dulu okukala li liwetikile lela. Ngaashi ouyelele tau minikile, oukulunhu wOmukriste kau fi oshinima shomeni ile oukwatya wa holekwa. (Mateus 5:14-16) Onghee hano, ohatu ka konakona eenghedi mbali da fimana omo eehenokomesho noukulunhu tai dulu okuulikwa: (1) okukula meshiivo, meudeko nosho yo mounongo; (2) nokuulika oiimati yomhepo.
Oukumwe womeitavelo nomeshiivo
5. Okukula otaku dulu okufatululwa ngahelipi?
5 Omamboitya mahapu otaa hokolola okukula ku li onghalo yeehenokomesho la wana, okukala wa hanga onghatu yaxuuninwa ile omufikamhango wa halika. Oshipambu shoshiimati, ngaashi sha tumbulwa metetekelo, osha kula ile sha pya ngeenge sha mana edingonoko lasho lopaushitwe lokukula, nomutalelo washo, oluvala lasho, edimba lasho nosho yo omulyo washo owa hanga osho sha hokiwa. Onghee hano, oukulunhu ou li osinonime nouwa, nokuli newaneneno.—Jesaja 18:5, NW; Mateus 5:45-48; Jakob 1:4.
6, 7. (a) Oshike tashi ulike kutya Jehova okwa hala shili ovailikani aveshe va ehene komesho koukulunhu wopamhepo? (b) Oukulunhu wopamhepo owa pambafana nashike?
6 Jehova Kalunga oku na ohokwe inene mokukala e na ovailikani vaye aveshe tava ehene komesho koukulunhu wopamhepo. Opo shi ningwe, okwa ninga omafiloshisho makumwifi meongalo lopaKriste. Omuyapostoli Paulus okwa shangela kOvakriste muEfeso ta ti: “Oye okwa yandja vamwe va ninge ovayapostoli navamwe ovaprofeti navamwe ovaevangeliste navamwe ovafita navamwe ovalongindjovo opo a longekide ovayapuki va kale va wana va pwa moshilonga sheyakulo, okutunga olutu laKristus, fiyo ofye atushe hatu hange oukumwe womeitavelo nomeshiivo [lashili, NW] okushiiva Omona waKalunga, tu ninge ovakulunhu, twa kula, twa fika kewano louyadi waKristus, tu ha kale vali ouhanana hava telaanifwa nohava fungaafungifwa keemhepo adishe delongo [nomomanyanekelodanauko] ovanhu nomomakonda omalungameno omapukifo.”—Ovaefeso 4:11-14.
7 Meevelishe odo, Paulus okwa yelifa kutya mokati komatomheno anghee Kalunga a ninga omafiloshisho mahapu opamhepo meongalo oo kutya aveshe va dule ‘okuhanga oukumwe womeitavelo nomeshiivo,’ va ninge “ovakulunhu,” nosho yo va kale ve na ‘ewano louyadi waKristus.’ Opo ashike hatu dulu okwaamenwa shi na sha nokukala hatu telaanifwa komadiladilo nokomahongo oipupulu ngaashi ounona vopamhepo. Kungaha otu wete ekwatafano lopofingo pokati keehenokomesho loukulunhu wopaKriste nosho yo okuhanga “oukumwe womeitavelo nomeshiivo lashili okushiiva Omona waKalunga.” Ope na oitwa ihapu mepukululo laPaulus oyo tu na okupwilikina kuyo.
8. Okumona “oukumwe” womeitavelo nomeshiivo lashili otashi pula shike?
8 Shotete, molwaashi “oukumwe” oo u na okukalekwa po, Omukriste a kula oku na okukala e li moukumwe nosho yo metwokumwe novaitaveli vakwao shi na sha neitavelo nosho yo eshiivo. Iha popile ile a konenene momadiladilo aye opaumwene shi na sha neudeko lOmbibeli. Ponhele yaasho, oku na elineekelo la wana moshili ngaashi ya hololwa kuJehova Kalunga okupitila mOmona waye, Jesus Kristus, nosho yo ‘momupiya omudiinini nomunaendunge.’ Mokulya alushe oikulya yopamhepo ya yandjwa “pefimbo la wapala”—okupitila moileshomwa yopaKriste, mokwoongala, moyoongalele inini nosho yo ei ya kula—ohatu dulu okukala noushili kutya ohatu kaleke po “oukumwe” nOvakriste vakwetu meitavelo nomeshiivo.—Mateus 24:45, yelekanifa NW.
9. Yelifa eityo loutumbulilo ‘eitavelo’ ngaashi wa longifwa kuPaulus monhumwafo yaye kOvaefeso.
9 Oshitivali, outumbulilo ‘eitavelo’ itau ulike keitavelo olo keshe Omukriste ta ti oku na, ndelenee okwaaishe oyo twa itavela, “oumbwalangadja, noule womukokomoko, noule woposhi, noule wopombada” wayo. (Ovaefeso 3:18; 4:5; Ovakolossi 1:23; 2:7) Doshili, ongahelipi Omukriste ta dulu okukala moukumwe novaitaveli vakwao ngeenge okwa itavela ashike ile a tambula ko oshitukulwa shimwe ‘sheitavelo’? Eshi osha hala okutya katu na okukala twa wanenwa mokushiiva ashike omahongo Ombibeli opehovelo ile okukala ashike tu na eudeko linini ile lonhumba leshiivo loshili. Ponhele yaasho otu na okukala nehalo okulongifa omafiloshisho aeshe aJehova okupitila mehangano laye okufa moule wEendjovo daye. Otu na okukendabala tu mone eudeko lashili nola wana lehalo laKalunga nosho yo elalakano laye ngaashi tashi dulika. Eshi osha kwatela mo okukufa efimbo lokulesha nokukonakona Ombibeli nosho yo oileshomwa yOmbibeli, okwiilikana kuKalunga omolwekwafo newiliko laye, okukala pokwoongala kwopaKriste nope he na okufaula nosho yo okukufa ombinga iyadi moilonga yokuudifa Ouhamba noyokuninga ovanhu ovahongwa.—Omayeletumbulo 2:1-5.
10. Eendjovo “fiyo ofye atushe hatu hange,” da longifwa mOvaefeso 4:13 otadi ti shike?
10 Oshititatu, Paulus okwa tetekelifa ehokololo lelalakano li na eembinga nhatu neendjovo “fiyo ofye atushe hatu hange.” Shi na sha noutumbulilo ‘fye atushe,’ elongifwambo limwe lOmbibeli otali ti eityo olo “haaveshe, oumwe noumwe, va yooloka, ndelenee aveshe kumwe.” Noitya imwe, keshe umwe womufye oku na okukendabala ngaashi ta dulu okutwikila nokulalakanena okukula kwopaKriste pamwe noumwainafana aushe. The Interpreter’s Bible oya ti: “Ewaneno loupamhepo itali ka hangika komunhu e li kuye mwene, ngaashi ashike oshitukulwa shimwe sholutu itashi dulu okuhanga ekulo lasho kakele ashike ngeenge olutu alishe tali twikile nokukula noukolele.” Paulus okwa dimbulukifa Ovakriste Ovaefeso kutya okwa li tava dulu okukendabala va ude ko eitavelo alishe “pamwe novayapuki aveshe.”—Ovaefeso 3:18a.
11. (a) Okuninga eehenokomesho lopamhepo itashi ti shike? (b) Oshike twa pumbwa okuninga opo tu ehene komesho?
11 Osha yela okudja meendjovo daPaulus kutya okuninga eehenokomesho lopamhepo itashi ti ashike okuyadifa omadiladilo etu neshiivo nosho yo okulihonga kuhapu. Omukriste a kula hayoo ha kumwifa vamwe neendunge daye. Ponhele yaasho, Ombibeli otai ti: “Elila lovayuki [oli] li ngaashi eluwa tali tende, lo tali eta ouyelele tau hapupala fiyo omutenya tau tu.” (Omayeletumbulo 4:18) Heeno, “elila,” olo tali mono “ouyelele tau hapupala,” kali fi omunhu. Ngeenge ohatu twikile nokukatuka pamwe neudeko louyelele wEendjovo daKalunga oo Jehova ta yandje koshiwana shaye, ohatu ka ninga eehenokomesho lopamhepo. Moshinima eshi, okutwikila nokukatuka pamwe nalo otashi ti okuxuma komesho, naashi oshinima osho atusheni hatu dulu okuninga.—Epsalme 97:11; 119:105.
Ulika “oiimati yOmhepo”
12. Omolwashike okuulika oiimati yomhepo kwa fimana ngeenge otwa hala okuninga eehenokomesho lopamhepo?
12 Fimbo to hange “oukumwe womeitavelo nomeshiivo lashili” osha fimana, osha fimana yo kufye tu ulike oiimati yomhepo yaKalunga moshinima keshe monghalamwenyo yetu. Omolwashike? Molwaashi, ngaashi twe shi mona, oukulunhu kau fi womeni ile wa holekwa, ndelenee owa didilikwa komaukwatya a yela lela oo taa dulu okweeta ouwa nokutunga vamwe. Doshili, okukala kwetu hatu ningi eehenokomesho lopamhepo kaku fi ashike eenghendabala dokulitumbaleka. Ponhele yaasho, eshi hatu kulu pamhepo, mokushikula ewiliko lomhepo yaKalunga, otapa ka kala elunduluko likumwifi moikala nomoilonga yetu. Omuyapostoli Paulus okwa ti: “Kaleni nokweenda mOmhepo, onye noitamu wanifa vali ouhalu wombelela.”—Ovagalati 5:16.
13. Elunduluko lashike tali ulike sha yela eehenokomesho?
13 Paulus okwa twikila nokutumbula “oilonga yombelela,” oyo ihapu noi li “poluhaela.” Fimbo omunhu ina uda ko oiteelelwa yaKalunga, onghalamwenyo yaye oha kala e i twifa kumwe neenghedi dounyuni notai dulu okukala iyadi oinima imwe oyo ya tumbulwa kuPaulus ngaashi “oluhaelo, oihole, onyata, okukalela olwisho loipala, oukalele woikalunga, oundudu, etondafano, eemhata, oukodi, ehandu, omashilafano, [omaliyalafano], oimhanga; efupa, omadipao, oukolwe, eenhingo naikwao ya fa ei.” (Ovagalati 5:19-21) Ndelenee eshi omunhu ta ningi eehenokomesho lopamhepo, oha findi kashona nakashona “oilonga” ei aishe inai hokiwa “yombelela” nohe i pingena po ‘noiimati yOmhepo.’ Elunduluko eli lokombada otali ulike sha yela kutya omunhu ota ehene komesho kokukula kwopaKriste.—Ovagalati 5:22.
14. Yelifa omautumbulilo avali “oilonga yombelela” nosho yo “oiimati yOmhepo.”
14 Otu na okudidilika omautumbulilo avali “oilonga yombelela” nosho yo “oiimati yOmhepo.” “Oilonga” oyo oidjemo yaasho umwe ta ningi. Noitya imwe, oinima oyo Paulus a tumbula i li oilonga yombelela oyo oidjemo kutya nee oyeenghendabala dowina domunhu ile oyenwefemo lombelela ilunde. (Ovaroma 1:24, 28; 7:21-25) Mepingafano naasho, outumbulilo “oiimati yOmhepo” otau ulike kutya omaukwatya a tumbulwa kae fi oidjemo yeenghendabala odo haku tiwa eehenokomesho loukwatya, ndelenee oidjemo yokulonga kwomhepo yaKalunga momunhu. Ngaashi ashike omuti tau imi oiimati ngeenge tau filwa nawa oshisho, osho yo omunhu ta ka ulika oiimati yomhepo ngeenge omhepo iyapuki tai kunguluka ya manguluka monghalamwenyo yaye.—Epsalme 1:1-3.
15. Omolwashike sha fimana tu yandje elitulemo ‘koiimati aishe yOmhepo’?
15 Oshitwa shimwe shokukonakona elongifo laPaulus loshitya “oiimati” okukwatela mo omaukwatya aeshe mawa oo a tumbula. Omhepo ihai imike oiimati i lili noku lili fye tu hoolole oyo tu hole. Omaukwatya aeshe oo a tumbulwa kuPaulus—ohole, ehafo, ombili, onheni, olune, ouwa, eitavelo, ounambili nelipangelo—okwa fimana sha faafana, naaeshe otaa dulu okuninga omunhu mupe wopaKriste ta shiiva. (Ovaefeso 4:24; Ovakolossi 3:10) Onghee hano, nande otashi dulika hatu mono kutya amwe omomaukwatya oo oku liwetikile unene monghalamwenyo yetu omolwomaukwatya etu nosho yo oikala yetu, osha fimana opo tu yandje elitulemo koinima aishe oyo ya tumbulwa kuPaulus. Mokuninga ngaho, ohatu dulu okuulika filufilu oukwatya wopaKriste monghalamwenyo yetu.—1 Petrus 2:12, 21.
16. Elalakano letu olashike mokulalakanena kwetu oukulunhu wopaKriste, nongahelipi tau dulu okuhangwa?
16 Oshilihongomwa sha fimana osho hatu dulu okulihonga meenghundafana daPaulus osho kutya mokulalakanena oukulunhu wopaKriste, elalakano letu kali fi okumona eshiivo lihapu ile okukulika omaukwatya a koshoka. Olo okumona ekunguluko lomhepo yaKalunga ya manguluka monghalamwenyo yetu. Apa pe fike omadiladilo etu noilonga yetu tai linyengifwa kewiliko lomhepo yaKalunga, opo pe fike hatu ningi ovakulunhu pamhepo. Ongahelipi hatu dulu okuhanga elalakano eli? Otu na okuyeululila omitima detu nosho yo omadiladilo etu kenwefemo lomhepo yaKalunga. Eshi osha kwatela mo okukala kwetu pokwoongala kwopaKriste nope he na okufaula nosho yo okukufa ombinga muko. Otu na yo okukonakona nokudilonga Eendjovo daKalunga nope he na okufaula nokupitika omafinamhango ado a wilike okukala kwetu navamwe nosho yo omahoololo nomatokolo oo hatu ningi. Opo nee eehenokomesho letu otali ka ulikwa la sha.
Ninga eehenokomesho omolwokutumbalekifa Kalunga
17. Ongahelipi okuninga eehenokomesho kwa pambafana nokutumbalekifa Tate yetu womeulu?
17 Xuuninwa, okuninga eehenokomesho letu li monike otashi eta etumbalo nehambelelo, hakufye, ndelenee okuTate yetu womeulu, Jehova, oo he shi ningi tashi shiiva omolwetu tu mone oukulunhu wopamhepo. Moufiku oo fimbo Jesus ina dipawa, okwa lombwela ovahongwa vaye ta ti: “Tate ta fimanekwa ngeenge tamu imi shihapu, ndee tamu ningi ovalongwa vange.” (Johannes 15:8) Ovahongwa ova tumbalekifa Jehova mokuulika kwavo oiimati yomhepo osho yo oiimati yOuhamba moukalele wavo.—Oilonga 11:4, 18; 13:48.
18. (a) Eteyo lihafifa lilipi tali ningwa kunena? (b) Eteyo eli otali eta eshongo lilipi?
18 Kunena, Jehova ota nangeke noupuna oshiwana shaye eshi tashi kufa ombinga meteyo lopamhepo mounyuni aushe. Omudo keshe ovanhu vape konyala 300 000 ova kala nokuliyandjela Jehova nova ulika eliyandjo lavo mokuninginifwa momeva. Eshi otashi tu hafifa nosho yo pe he na omalimbililo otashi hafifa omutima waJehova. (Omayeletumbulo 27:11) Ndelenee, opo eshi shi kale odjo tai twikile okuhafifa nokutanga Jehova, aveshe ovo vape ova pumbwa ‘okukala nokweenda muKristus, nokutwaama nokulitungila muye nokulipamekela meitavelo.’ (Ovakolossi 2:6, 7) Eshi otashi yandje eshongo lopavali koshiwana shaKalunga. Tete, ngeenge ou li omuninginifwa mupe, oto ka tambula ko tuu eshongo okulitula mo opo “okweehena kwoye komesho ku monike kuaveshe”? Ndelenee ngeenge owa kala moshili oule wefimbo, oto ka tambula ko tuu eshongo lokuhumbata oshinakuwanifwa shokufiloshisho onghalo nawa yopamhepo yaavo vape? Kashi na nee mbudi kutya omushike, osha yela kutya ope na omhumbwe yokulalakanena oukulunhu.—Ovafilippi 3:16; Ovaheberi 6:1, NW.
19. Oufembanghenda nomanangeko noupuna elipi to dulu okumona ngeenge to ningi eehenokomesho loye li kale li wetike?
19 Aveshe ovo tava longo noudiinini va ninge eehenokomesho lavo li monike otava ka nangekwa noupuna ukumwifi. Dimbulukwa eendjovo deladipiko laPaulus konima eshi a ladipika Timoteus a ninge eehenokomesho ta ti: “Lipashukila ove mwene nenongeko loye; dama mulo! Osheshi ngenge to shi ningi, oto lixupifa ove mwene naava tave ku pwilikine.” (1 Timoteus 4:16) Mokulonga noudiinini u ninge eehenokomesho loye li monike, naave oto dulu okukufa ombinga moufembanghenda wokutumbalekifa edina laKalunga nokuhafela omanangeko noupuna aye.
1. Ongahelipi to dulu okushiiva ngeenge oshiimati osha pya nosha fika okuliwa?
Oto dimbuluka?
• Omeenghedi dilipi okukula kwopamhepo taku dulu okuulikwa?
• Oludi leshiivo noleudeko lilipi tali ulike oukulunhu?
• Ongahelipi okuulika “oiimati yomhepo” taku ulike eehenokomesho lopamhepo?
• Eshongo lilipi tu na okutambula ko eshi hatu lalakanena oukulunhu?[Efano pepandja 24]
Okupya ile oukulunhu ohaku limonikila
[Efano pepandja 27]
Ohatu ningi eehenokomesho lopamhepo mokukatukila pamwe noshili ya hololwa
[Efano pepandja 28]
Eilikano otali tu kwafele tu ulike “oiimati yOmhepo”