Ino loloka okulonga ouwa
“Mokulonga ouwa inatu lolokeni, osheshi efimbo ngenge la fika, hatu ka teya yo, ngenge itatu loloka.”—OVAGALATI 6:9.
TU LI Eendombwedi daJehova, otwa hafa mokulonga ehalo laKalunga. Ohatu mono yo ehekeleko mokuhumbata “ondjoko” yokukala ovalongwa. (Mateus 11:29) Nande ongaho, okulongela Jehova naKristus haalushe shipu. Omuyapostoli Paulus okwa popya sha yela eshi a ladipika Ovakriste vakwao ta ti: “Otamu pumbwa elididimiko, opo mu wanife ehalo laKalunga, nokupewa eshi mwe shi udanekelwa.” (Ovaheberi 10:36) Elididimiko ola pumbiwa omolwaashi okulongela Kalunga otaku dulu okukala eshongo.
1, 2. (a) Omolwashike elididimiko la pumbiwa opo tu longele Kalunga? (b) Abraham okwa ulika ngahelipi elididimiko, noshike she mu kwafela oku shi ninga?
2 Onghalamwenyo yaAbraham oyo euliko lolela loushili oo. Omafimbo mahapu okwa shakeneka omahoololo madjuu nosho yo eenghalo didjuu. Okulombwelwa a fiye po onghalamwenyo iwa muUr osha li ashike etameko. Konima yokafimbo ashike, okwa shakeneka ondjala, outondwe okudja kovashiinda shaye, hanga ekanifo lomukainhu waye, okutondwa kovakwanedimo laye vamwe nosho yo onyanya yoita. Omayeleko manene opo kwa li tae ke ya natango. Ndelenee Abraham ina loloka nande okulonga osho shiwa. Eshi oshikonekwedi ngeenge to konakona kutya ka li e na Eendjovo daKalunga da wana po, ngaashi tu di na kunena. Nande ongaho, noku he na omalimbililo okwa li e shii exunganeko lotete omo Kalunga a popya ta ti: “Ame ohandi ka tula outondanhu pokati koye nomwalikadi . . . nokoludalo loye nokoludalo laye.” (Genesis 3:15) Molwaashi Abraham okwa li ou okupitila muye Oludalo tali ke uya, okwa li ta ka yukifwa outondwe kuSatana. Okuuda ko oushili ou kape na omalimbililo okwa kwafela Abraham e lididimikile omayeleko aye nehafo.
3. (a) Omolwashike oshiwana shaJehova kunena sha teelela omaudjuu? (b) Eladipiko lilipi hatu pewa mOvagalati 6:9?
3 Oshiwana shaJehova kunena oshi na yo okuteelela omaudjuu. (1 Petrus 1:6, 7) Doshili, Ehololo 12:17 otali tu londwele kutya Satana ota ‘lwifa’ oshixupe shovavaekwa. Omolwekwatafano lado lopofingo novavaekwa, “eedi dimwe” nado otadi shakeneke ehandu laSatana. (Johannes 10:16, OB-1986) Kakele kokuhepekwa oko Ovakriste tava dulu okushakeneka moukalele wavo womoipafi, otava dulu yo okumona omayeleko mokukalamwenyo kwavo kwopaumwene. Paulus ote tu kumaida ta ti: “Mokulonga ouwa inatu lolokeni, osheshi efimbo ngenge la fika, hatu ka teya yo, ngenge itatu loloka.” (Ovagalati 6:9) Heeno, nonande Satana okwe litula mo mokunyonauna po eitavelo letu, otu na oku mu kondjifa, twa pama meitavelo. (1 Petrus 5:8, 9) Oshike tashi dulu okukala oshidjemo shokukala kwetu noudiinini? Jakob 1:2, 3 ota ti: “Ovamwatate, hafeni shili, ngenge tamu hangika [komayeleko, NW] opahapu, osheshi omu shi shii kutya, okuyelekwa kweitavelo leni otaku longo elididimiko.”
Okuponokelwa sha yukilila
4. Ongahelipi Satana a longifa omaponokelo a yukilila mokukendabala okuteya po oudiinini woshiwana shaKalunga?
4 Onghalamwenyo yaAbraham otai ulike shili ‘omayeleko opahapu’ oo Omukriste ta dulu okushakeneka kunena. Pashihopaenenwa, okwa li e na okulinyenga keponokelo lovaponokeli Ovashinear. (Genesis 14:11-16) Itashi kumwifa eshi Satana ta twikile okulongifa omaponokelo a yukilila molupe lomahepeko. Okudja pexulilo lOita Itivali yOunyuni, omapangelo moilongo ihapu okwa shilika oilonga yehongo lopaKriste yEendombwedi daJehova. Embo 2001 Yearbook of Jehovah’s Witnesses otali hokolola elongifo leenghono olo Ovakriste moAngola va li ve na okulididimikila momake ovatondi. Mokulineekela muJehova, ovamwatate moilongo oyo ova diinina nokuhateka omukumo! Inave linyenga mokulongifa eenghono ile ounashibofa, ndelenee omokudiinina moilonga yokuudifa nelungamo.—Mateus 24:14.
5. Ongahelipi tashi dulika ovanyasha Ovakriste va kale ve li oihakanwa yomahepeko kofikola?
5 Ndelenee, omahepeko inaa pumbiwa a kwatele mo elongifo leenghono. Abraham konahiya okwa nangekwa noupuna novanamati vavali—Ismael naIsak. Genesis 21:8-12 ote tu lombwele kutya oshikando shimwe Ismael okwa li ‘ta sheke’ Isak. Monhumwafo yaye kOvagalati, Paulus okwa ulika kutya eshi osha li sha kwata moiti shi dule okudanauka kwounona, omolwaashi a hokolola kutya Ismael okwa li ta hepeke Isak! (Ovagalati 4:29, NW) Hano omasheko taa di kovanafikola vakwetu nosho yo omapopyo okuponokela taa di kovapataneki nao otaa dulu yo okwiifanwa omahepeko. Omukriste omunyasha wedina Ryan ota dimbuluka ehepeko olo a mona okudja kovanafikola vakwao ta ti: “Okweenda kwobesha ominute 15 okuya nokwaaluka kofikola okwa li taku monika kwa fa eevili eshi nda li handi ulwa nai. Ova xwika nge noutenda vokukwata eembapila ovo va xwameka noutoloshe vousekeleta.” Onetomheno lashike a ningwa nai ngaha? “Okudeulwa kwange kwopauteokratika okwa ninga nge nda yooloka kovanyasha vamwe kofikola.” Ndele nande ongaho, nekwafo lovakulunhu vaye, Ryan okwa li ta dulu okulididimika noudiinini. Ovanyasha, mbela omasheko oomakula veni okwe mu ninga mu kale mwa teka omukumo? Inamu loloka! Mokulididimika noudiinini, otamu ka mona ewanifo leendjovo daJesus: “Ovanelao onye, ovanhu ngenge tave mu sheke ndee tave mu taata ndee tave mu popile mowii aushe nokufufya molwange.”—Mateus 5:11.
Oisho yakeshe efiku
6. Oinima ilipi tai dulu okunyona po ekwatafano mokati kOvakriste kunena?
6 Omayeleko mahapu oo hatu shakeneke kunena okwa kwatela mo oisho yakeshe efiku. Abraham naye okwe lididimikila okuhaudafana oko kwa li kwa tukuluka pokati kovafita vaye nosho yo ovo vomutekulu waye Lot. (Genesis 13:5-7) Monghedi ya faafana kunena, okuhaudafana pokati komunhu nomunhu nosho yo ondubo i na sha noinima inai fimana otai dulu okunyona po omakwatafano nosho yo nokuli okutula moshiponga ombili yeongalo. “Apa pe nefupa neenhamanana, opo pe na yo edongakano noilonga aishe yowii.” (Jakob 3:16) Inashi fimana tuu kufye tu ha loloke ndelenee tu tule ombili komesho younhwa, ngaashi Abraham a ninga, nokukonga ouwa wavamwe!—1 Ovakorinto 13:5; Jakob 3:17.
7. (a) Oshike omunhu e na okuninga ngeenge okwa li a ehamekwa kOmukriste mukwao? (b) Ongahelipi Abraham a tula po oshihopaenenwa shiwa mokukaleka po ekwatafano liwa navamwe?
7 Okukala ovanambili otaku dulu okukala eshongo ngeenge tu udite kutya otwa kalwa nafye shi he li pauyuki komwiitaveli mukwetu. Omayeletumbulo 12:18 otaa ti: “Ope na ovapopyaani, hava tu oipute ongeongamukonda.” (OB-1954) Eendjovo dokulivonda okupopya, nokuli nongeenge otadi popiwa nope he na owii otadi dulu okweeta ouyahame wa ya moule. Ouyahame owa kula nokuli ngeenge otu udite kutya otwa li twa lundilwa kuumwe ile twa ambwa. (Epsalme 6:7, 8) Ndelenee Omukriste ke na okupitika omaliudo taa yahameke e mu shololife! Ngeenge ou li monghalo ya tya ngaho, katuka onghatu u wapaleke oinima mokupopya monghedi yombili naao e ku nyemateka. (Mateus 5:23, 24; Ovaefeso 4:26) Kala noikala yokudimina po omunhu oo. (Ovakolossi 3:13) Mokuhakwatela onghone, ohatu shi ningi tashi shiiva okukala twa veluka pamaliudo osho yo okukala tu na vali ekwatafano liwa nomumwatate. Abraham ina kwatela onghone osho kwa li tashi dulika e udite shi na sha naLot. Doshili, Abraham okwa endelela okwaamena Lot noukwaneumbo waye!—Genesis 14:12-16.
Omayeleko oo hatu e lietele fye vene
8. (a) Ongahelipi Omukriste ta dulu ‘okulityuulifa nomaudjuu mahapu’? (b) Omolwashike Abraham kwa li a dula okukala netaleko li li pandjele loinima yopamaliko?
8 Doshili, omayeleko amwe ohatu e lietele fye vene. Pashihopaenenwa, Jesus okwa lombwela ovashikuli vaye ta ti: “Inamu liongelela omamona kombada yedu, oko eenhwishi noilemo hai nyonauna, naku novalunga hava fe, ndee tava vake.” (Mateus 6:19) Ndelenee, ovamwatate vamwe ‘ove lityuulifa nomaudjuu mahapu’ mokupitifa ohokwe yomaliko komesho yoinima yOuhamba. (1 Timoteus 6:9, 10) Abraham okwa li a hala okuyamba po omaliko taa mbilipaleke opo a hafife Kalunga. “Meitavelo okwa kala omunailongo medu leudaneko la fa li he fi laye, nokwa li ha kala momatwali pamwe naIsak naJakob, ovafyuululi veudaneko pamwe naye, osheshi okwa li ha teelele oshilando shinya shi nomakanghameno a pama, nomutoti nomutungi washo oKalunga.” (Ovaheberi 11:9, 10) Eitavelo laAbraham ‘moshilando’ shomonakwiiwa ile epangelo laKalunga, ole mu kwafela e he lineekele moupuna. Mbela itatu ka kala tu na eendunge tu ninge sha faafana?
9, 10. (a) Ongahelipi ehalo lokukala wa tumbala tali eta eyeleko? (b) Ongahelipi omumwatate kunena ta dulu okulihumbata e li ‘munini’?
9 Konakona oshinima shimwe. Ombibeli otai yandje elombwelo eli la kwata moiti: “Ngenge ope na ou e shii oye omushike, nande oye wongaho, oye ote lipukifa mwene.” (Ovagalati 6:3) Natango, otwa ladipikwa tu ha longe “sha kokulihola nokukonga efimano longaho, ndelenee omelininipiko.” (Ovafilippi 2:3) Vamwe otave lietele omayeleko mokudopa okulongifa efinamhango eli. Tava nwefwa mo ketumbalo ponhele yehalo lokulonga “oshilonga shiwa,” ova teka omukumo nokave udite ombili ngeenge inava pewa omaufembanghenda meongalo.—1 Timoteus 3:1.
10 Abraham okwa tula po oshihopaenenwa shiwa ‘mokuhadiladila kombada yaasho she mu yeleka.’ (Ovaroma 12:3) Eshi kwa li a shakeneka Melkisedek, Abraham ine linyenga a fa okuhokiwa kwaye kuKalunga kwe mu ninga e li pombada. Mepingafano naasho, okwa dimina ondodo yaMelkisedek i li pombada e li omupristeri moku mu pa oshitimulongo. (Ovaheberi 7:4-7) Ovakriste kunena ove na okukala va hala okulihumbata ve li ‘vanini’ ndele hakuyukifa elitulemo kufye vene. (Lukas 9:48) Ngeenge ovo tava kwatele komesho meongalo tava monika va fa itave ku pe omaufembanghenda onhumba, ninga elikonakono lopauyuki u tale omalunduluko oo wa pumbwa okuninga momaukwatya oye ile monghedi yokuungaunga noinima. Ponhele yokuninga olungwenye omolwomaufembanghenda oo u he na, kufa ombinga iyadi moufembanghenda oo u na—oufembanghenda wokukwafela ovanhu va shiive Jehova. Heeno, “lininipikeni hano koshi yeke li neenghono laKalunga, Oye opo e mu nenepeke pefimbo la wapala.”—1 Petrus 5:6.
Eitavelo moinima ihai monika
11, 12. (a) Omolwashike vamwe meongalo tashi dulika va ha kale nediladilo kutya ope na eendelelo? (b) Ongahelipi Abraham a tula po oshihopaenenwa shiwa mokutunga onghalamwenyo yaye kekanghameno leitavelo lokwiitavela omaudaneko aKalunga?
11 Eyeleko limwe otali dulu okukwatela mo okukala twa fa tu wete exulilo longhalelo yoinima ei la kala ko. Pakutonga kwa 2 Petrus 3:12 (NW), Ovakriste ove na ‘okuteelela nokukaleka okukala po kwefiku laJehova momadiladilo.’ Ndelenee vahapu ova teelela ‘efiku’ eli oule weedula dihapu, vamwe eedula omilongo dihapu. Oshilanduliko, vamwe otashi dulika va teke omukumo nokuhakala nediladilo kutya ope na eendelelo.
12 Natango vali, konakona oshihopaenenwa shaAbraham. Okwa tula okukalamwenyo kwaye akushe meitavelo lomaudaneko aKalunga, nokuli nande kaa li taa ka wanifwa aeshe mefimbo longhalamwenyo yaye. Doshili, okwa kala ko efimbo la wana a mone omonamati Isak a kula. Ndelenee osha li tashi ka kala omafelemudo fimbo oludalo laAbraham inali ka faafanifwa ‘neenyofi dokeulu’ ile ‘neheke pomunghulo wefuta.’ (Genesis 22:17) Ndelenee Abraham ina ninga olungwenye ile a teke omukumo. Hano omuyapostoli Paulus okwa ti shi na sha naAbraham nosho yo ootatekulululwa vamwe: “Meitavelo aveshe ava va fila mo, vo inava mona eshi sha udanekwa, ndelenee ove shi tala ashike kokule nokwiitavela, nove shi kunda, nove lihepaulula nokutya, ovo ovanailongo novaenda kombada yedu eli.”—Ovaheberi 11:13.
13. (a) Ongahelipi Ovakriste kunena va fa ‘ovaenda’? (b) Omolwashike Jehova ta ka xulifa po onghalelo ei yoinima?
13 Ngeenge Abraham okwa dula okukala e na alushe ewanifo lomaudaneko li li ondingadinga yonghalamwenyo yaye mewanifo lomaudaneko oo a li “kokule,” fye kunena ohatu dulu okuninga shi fike peni shi na sha newanifo loinima oyo i li popepi? Ngaashi Abraham, otu na okulitala ko tu li ‘ovaenda’ monghalo yaSatana, tu ha kale nande nokutula monghalamwenyo yokulihafifa. Doshili, ohatu kala twa hala “exulilo loinima aishe” li uye paife, ndele hakukala ashike popepi shinya. (1 Petrus 4:7) Otashi dulika hatu mono oixuna komaupyakadi oukolele a kwata moiti. Ile omafininiko opamaliko pamwe okwe tu wilila po. Nonande ongaho, otu na okudimbuluka kutya Jehova ita eta ashike exulilo oku tu xupifa meenghalo da kwata moiti, ndelenee okuyapula edina laye. (Hesekiel 36:23; Mateus 6:9, 10) Exulilo itali ya pefimbo li li nawa kufye, ndelenee opefimbo olo liwa okuwanifa omalalakano aJehova.
14. Ongahelipi onheni yaKalunga tai etele Ovakriste ouwa kunena?
14 Dimbuluka yo kutya, “Omwene ina fya ounye okuwanifa eudaneko laye, ngaashi vamwe hava diladila nokutya, okwa fya ounye, vati, ndelenee ohe mu tale onheni, osheshi ina hala pa kane nande umwe, ndelenee aveshe ve lialulukile melidilululo.” (2 Petrus 3:9) Didilika kutya Kalunga ‘ohe mu tale onheni’—oilyo yeongalo lopaKriste. Osha yela kutya vamwe vomufye otwa pumbwa efimbo lihapu tu ninge omalunduluko opo tu ‘monike [xuuninwa kuye, NW] tu he nonyata notu he noshipo mombili.’ (2 Petrus 3:14) Onghee hano, itatu dulu mbela okukala twa hafa eshi Kalunga e tu ulikila onheni ya tya ngaho?
Mona ehafo nande pe na omandangalati
15. Ongahelipi Jesus a dula okudiinina ehafo laye nonande a mona omayeleko, nongahelipi oku mu hopaenena taku etele Ovakriste ouwa kunena?
15 Onghalamwenyo yaAbraham otai hongo oilihongomwa ihapu kOvakriste kunena. Ina ulika ashike eitavelo ndelenee okwa ulika onheni, eendunge, ouladi nosho yo ohole yokuhelihola mwene. Okwa pitifa komesho eilikano laJehova monghalamwenyo yaye. Ndele oshi na okudimbulukiwa kutya oshihopaenenwa dingi osho tu na okuhopaenena osha tulwa po kuJesus Kristus. Naye okwa shakeneka omayeleko mahapu, ndelenee okupitila muo aeshe, ina kanifa nande ehafo laye. Omolwashike? Omolwaashi okwa kala a tula omadiladilo aye meteelelo li li komesho. (Ovaheberi 12:2, 3) Hano Paulus okwa ilikana ta ti: “Ndele Kalunga kelididimiko nokehekeleko ne mu kwafe mu kale hamu udafana pamadiladilo aKristus Jesus.” (Ovaroma 15:5) Noikala ya yuka yopamadiladilo, ohatu dulu okumona ehafo nonande pe na omandangalati oo tashi dulika Satana a tule mondjila yetu.
16. Oshike hatu dulu okuninga ngeenge hatu wilililwa po komaupyakadi?
16 Ngeenge tashi monika sha fa hatu wililwa po komaupyakadi etu, dimbuluka kutya ngaashi ashike kwa li e hole Abraham, Jehova oku ku hole yo. Okwa hala u shi pondole. (Ovafilippi 1:6) Tula elineekelo loye alishe muJehova, we lineekela kutya ‘ite ku efa u yelekwe nomayeleko e dule eenghono doye, ndele mumwe neyeleko ota longele yo omhito yokupita mo, opo u dule oku li humbata.’ (1 Ovakorinto 10:13) Kulika onghedindjikilile yokulesha Eendjovo daKalunga efiku keshe. (Epsalme 1:2, NW) Diinina mokwiilikana, to pula Jehova e ku kwafele u lididimike. (Ovafilippi 4:6) Ota ka ‘yandja Omhepo Iyapuki kuava tave mu indile.’ (Lukas 11:13) Mona ouwa momafiloshisho aJehova oo a ninga oku tu palula pamhepo, ngaashi oileshomwa yetu ye likolelela paMbibeli. Natango, konga ekwafo lovamwaxo. (1 Petrus 2:17) Kala pokwoongala kwopaKriste noudiinini, omolwaashi opo to ka mona etwomukumo olo wa pumbwa opo u lididimike. (Ovaheberi 10:24, 25) Hafela meitavelo olo kutya elididimiko loye otali twala konghalo ya hokiwa momesho aKalunga nosho yo kutya oudiinini woye otau hafifa omutima waye!—Omayeletumbulo 27:11; Ovaroma 5:3-5.
17. Omolwashike Ovakriste ihava teka omukumo?
17 Abraham okwa li e holike kuKalunga e li “kaume” kaye. (Jakob 2:23) Nonande ongaho, onghalamwenyo yaAbraham oya li i na omayeleko nomaudjuu a landulafana. Onghee hano Ovakriste otava dulu okuteelela sha faafana pefimbo eli ‘lomafiku mai axuuninwa.’ Doshili, Ombibeli otai tu londwele kutya “ovanhu [vai] novakengeleledi otava ka ehena komesho mowii.” (2 Timoteus 3:1, 13) Ponhele yokuteka omukumo, shiiva kutya omaupyakadi oo hatu shakeneke oo euliko kutya exulilo longhalelo yaSatana oli li popepi. Ndelenee Jesus okwe tu dimbulikifa kutya “ou te lididimike fiyo exulilo, oye ta xupifwa.” (Mateus 24:13) Onghee hano, ‘mokulonga ouwa ino loloka!’ Hopaenena Abraham nokukala mokati kaavo ‘keitavelo nokelididimiko va fyuulula osho sha udanekwa.’—Ovaheberi 6:12.
Owa koneka tuu?
• Omolwashike oshiwana shaJehova kunena tashi dulu okuteelela omayeleko nomaudjuu?
• Omeenghedi dilipi Satana ta dulu okulongifa omaponokelo a yukilila?
• Ongahelipi eenhamanana mokati kOvakriste tadi dulu okukandulwa po?
• Ongahelipi ounhwa nosho yo okulihola mwene taku dulu okweeta omayeleko?
• Omonghedi ilipi Abraham a tula po oshihopaenenwa shiwa shokuteelela ewanifo lomaudaneko aKalunga?[Efano pepandja 18]
Ovanyasha vahapu Ovakriste otava hepekwa mokukala tava shekwa koomakula
[Efano pepandja 21]
Momafiku aAbraham ewanifo lomaudaneko aKalunga ola li ‘kokule,’ ndelenee okwa tungila okukalamwenyo kwaye kuo