ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w02 1/1 ep. 12-17
  • ‘Lilongeni kuame’

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • ‘Lilongeni kuame’
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2002
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • Nghee Jesus a ungaunga novanhu
  • Eyooloko pokati kaJesus nOvafarisai
  • Etaleko laJesus
  • Jesus okwa pongolola po omaupyakadi ngahelipi?
  • Oidjemo yomahongo aJesus
  • “Lungameni onhafi yovafarisai”
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2012
  • Jesus ta li pamwe nOmufarisai
    Jesus oye ondjila, noshili nomwenyo
  • Jesus ta velula omulumenhu mEshabata
    Osho to dulu okulihonga mOmbiibeli
  • Jesus ta tokola ovapataneki vaye
    Omunhu munenenene oo a li ko nale
Tala ouyelele muhapu
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2002
w02 1/1 ep. 12-17

‘Lilongeni kuame’

“Lwitikeni ondjoko yange nye mu lilonge kuame, osheshi Aame omunambili momutima onde lininipika; ndee tamu limonene eemwenyo deni etulumuko.”—MATEUS 11:29.

JESUS KRISTUS okwa diladila, okwa honga nokwa katuka alushe panghedi i li nawa. Efimbo laye kombada yedu ola li lixupi, ndelenee okwa hafela oshilonga shi na ondjabi nokwa kala e udite elao. Okwa ongela ovahongwa nokwe va honga nghee ve na okulongela Kalunga, okukala ve hole ovanhu nova finde ounyuni. (Johannes 16:33) Okwa yadifa omitima davo neteelelo “nokwa eta pouyelele omwenyo nokuhaxulapo, okevangeli.” (2 Timoteus 1:10) Ngeenge ou li mokati kovahongwa vaye, mbela oto diladila kutya otashi ti shike okukala omuhongwa? Mokukonakona osho Jesus a popya kombinga yovahongwa, ohatu dulu okulihonga nghee hatu punapalifa okukalamwenyo kwetu. Osho osha kwatela mo okutambula ko etaleko laye nokulongifa omafinamhango onhumba a fimana.—Mateus 10:24, 25; Lukas 14:26, 27; Johannes 8:31, 32; 13:35; 15:8.

2, 3. (a) Omuhongwa waJesus oshike? (b) Omolwashike sha fimana tu lipule: ‘Mbela ondi li omuhongwa walyelye?’

2 MOmishangwa dopaKriste dOshigreka, oshitya sha tolokwa “omuhongwa” paulela otashi ti umwe oo ta yukifa omadiladilo aye koshinima shonhumba ile umwe oo te lihongo. Oshitya she shi pamba otashi holoka momushangwa wetu woshipalanyole, muMateus 11:29: ‘Litwikeni ondjoko yange nye mu lilonge kuame, osheshi Aame omunambili momutima onde lininipika; ndee tamu limonene eemwenyo deni etulumuko.’ Heeno, omuhongwa oye omulihongi. Omavangeli otaa longifa alushe oshitya “omuhongwa” kovashikuli vaJesus vopofingo, ovo va endaenda pamwe naye eshi kwa li ta udifa nova li va hongwa kuye. Ovanhu vamwe otashi dulika va li va tambula ko omahongo aJesus, ve shi ninga nokuli meholeko. (Lukas 6:17; Johannes 19:38) Ovashangi vOmavangeli otava popi yo ‘ovahongwa vaJohannes Omuninginifi novovafarisai.’ (Markus 2:18) Molwaashi Jesus okwa londwela ovashikuli vaye ‘ve livangeke omahongo ovafarisai,’ ohatu dulu okulipula: ‘Mbela ondi li omuhongwa walyelye?’—Mateus 16:12.

3 Ngeenge otu li ovahongwa vaJesus nongeenge otwe lihonga kuye, vamwe ove na okukala ve udite etulumuko lopamhepo mokukala pamwe nafye. Ove na okumona kutya otwa ninga ovanambili novalininipiki momitima. Ngeenge tu li eemenindjela koilonga yetu, ngeenge tu li ovadali ile ngeenge tu na oinakuwanifwa yokulifa meongalo lopaKriste, mbela ovo hatu file oshisho ove udite ngoo kutya ohatu kala navo ngaashi Jesus a kala naavo va li mefiloshisho laye?

Nghee Jesus a ungaunga novanhu

4, 5. (a) Omolwashike shi he fi shidjuu okushiiva nghee Jesus a ungaunga novanhu ovo va li ve na omaupyakadi? (b) Oshimoniwa shilipi Jesus a mona eshi a li ta li meumbo lOmufarisai?

4 Otwa pumbwa okushiiva nghee Jesus a ungaunga novanhu, unene tuu ovo va li nomaupyakadi a kwata moiti. Eshi itashi ka kala shidjuu okulihonga; Ombibeli oi na omahokololo mahapu a nghee Jesus a shakena navamwe, vamwe vomuvo ova li va hepekwa. Natu didilike onghedi oyo ovawiliki vomalongelokalunga va ungaunga novanhu ve na omaupyakadi a faafana naao, unene tuu Ovafarisai. Ekondjifafano otali ke tu pa ouyelele.

5 Modula 31 O.P., fimbo Jesus a li molweendo lokuudifa muGalilea, ‘umwe womovafarisai okwa ifana Jesus a lye pamwe naye.’ Jesus ka li a anya okutambula ko eshivo. “Okwa ya meumbo lomufarisai ndele okwa kala omutumba [poshililo]. Ndele tala, moshilando omo omwa li mu na omukainhu omulunde, ye eshi a uda Jesus e li meumbo lomufarisai e li omutumba poshililo, okwe uya mo e noshanga yomaadi manyika nawa unene. Nokwa ehena konima yaye peemhadi daye, ta lili, ndee ta hovele okututika eemhadi daye nomahodi ndee te di pushula neexwiki dokomutwe waye, ndee ta fipi eemhadi daye ndee te di vaeke nomaadi a nyika nawa.”—Lukas 7:36-38.

6. Omolwashike omukainhu oo a li ‘omulunde’ a li peumbo lOmufarisai?

6 Oto dulu mbela oku shi mona nomesho opandunge? Embo limwe lomauyelele otali ti: “Omukainhu (ovelishe 37) okwa mona ouwa meenghedindjikilile odo da pitikila eehepele di talele po oshivilo sha tya ngaho opo di mone osho sha xupa po.” Osho otashi dulu okuulika nghee omunhu ta dulu okuya mo ina shivwa. Otashi dulika pa li vamwe ovo va li ve lineekela okunyangaanyanga pexulilo lokulya. Ndelenee, elihumbato lomukainhu ou ola li shimwe shi lili. Ina tala ashike nokuteelela ouvalelo u pwe. Okwa li e na edina lii, shaashi okwa li a shiivika e li ‘omulunde,’ nomolwaashi Jesus a ti oku shii ‘omatimba aye mahapu.’—Lukas 7:47, yelekanifa NW.

7, 8. (a) Ngeno otwe linyenga ngahelipi koshi yeenghalo da tya ngaha ngaashi odo da hokololwa muLukas 7:36-38? (b) Simon okwe linyenga ngahelipi?

7 Natu tye nee ngeno owa li ko pefimbo olo nokukala nee ngeno oove Jesus. Ngeno owe linyenga ngahelipi? Mbela oto ka kala u udite wa fya ohoni eshi omukainhu ou e uya kwoove? Onghalo ei ngeno oye ku kuma ngahelipi? (Lukas 7:45) Ngeno mbela oye ku kumwifa noye ku tilifa?

8 Ngeno owa li mokati kovaenda vamwe, ngeno otashi dulika owa kala to diladila unene ngaashi Simon Omufarisai? “Ndele omufarisai ou [a ifana Jesus] eshi e shi mona, okwe lipopila mwene meni laye, ta ti: Ou ngeno omuprofeti, ngeno a koneka omukainhu ou omushike nokwa tya ngahelipi, nokutya, ye omulunde.” (Lukas 7:39) Mepingafano naasho, Jesus okwa li omulumenhu e na olukeno linene. Okwa uda ko onghalo youpyakadi yomukainhu nokwa mona oudjuu waye. Inatu lombwelwa kutya okwa ya ngahelipi monghalamwenyo youlunde. Ngeenge okwa li shili ombwada, osha yela kutya ovalumenhu vomoshilando ovo va li Ovajuda ovaladi inave mu kwafela.

9. Jesus okwe linyenga ngahelipi, notashi dulika oshidjemo osha li shike?

9 Ndelenee Jesus okwa li a hala okukwafela omukainhu. Okwa ti komukainhu: “Omatimba oye okwa dimwa po.” Opo nee okwa weda ko ta ti: “Eitavelo loye le ku xupifa; inda nombili.” (Lukas 7:48-50) Ehokololo opo la xulila opo. Umwe otashi dulika ta ti kutya Jesus ina ninga sha shihapu komukainhu. Doshili, okwe mu lekela noku mu nangeka noupuna. Mbela oto diladila kutya otashi dulika a shuna vali konghalamwenyo yaye inyikifa oluhodi? Nonande itatu dulu okutya osho, didilika osho Lukas a twikila okutya. Okwa hokolola kutya Jesus okwa endaenda “noilando nomikunda ndele okwa udifa evangeli louhamba.” Lukas okwa hokolola yo kutya “ovakainhu vamwe” ova li pamwe naJesus nosho yo ovahongwa vaye, “ve va yakula noinima [yovakainhu].” Otashi dulika omukainhu ou e livela ombedi nokwa pandula oo a li mokati kavo, ta hovele onghalamwenyo monghedi oyo ya hokiwa kuKalunga neliudo la yela, neendunge da pepalekwa nosho yo nohole yomoule yokuhola Kalunga.—Lukas 8:1-3.

Eyooloko pokati kaJesus nOvafarisai

10. Omolwashike tashi tu kwafele okukonakona ehokololo laJesus nomukainhu meumbo laSimon?

10 Oshike hatu dulu okulihonga mehokololo eli liwa? Otali linyengifa omaliudo etu, hasho mbela? Diladila nee ngeno u li meumbo laSimon. Ngeno owa kala u udite ngahelipi? Mbela ngeno owe linyenga ngaashi Jesus a ninga ile oto ka kala u udite kanini ngaashi omushivi wovaenda Omufarisai? Jesus oku li Omona waKalunga, onghee hano itatu dulu okukala tu udite nokulonga filufilu ngaashi a ninga. Mepingafano naasho, inatu hala okudiladila kutya otu li ngaashi Simon, Omufarisai. Kape na nande vahapu ovo ngeno ve litada mokukala ve li ngaashi Ovafarisai.

11. Omolwashike inatu hala okukala mongudu yOvafarisai?

11 Okudja mokukonakona Ombibeli nosho yo omauliko omounyuni, ohatu dulu okufika pexulifodiladilo kutya Ovafarisai ove lifimaneka unene ve li ovatonateli vouwa wovanhu nosho yo onghalonawa yovakwashiwana. Kava li va wanenwa kutya Omhango yaKalunga oya fimana unene noi uditiwe ko noupu. Keshe opo Omhango ya monika kuvo ya fa ihai popi oshinima kondadalunde, ova kendabala okuweda po omafatululo opo omunhu a ha kale vali nomhumbwe okulongifa eliudo laye. Ovawiliki vomalongelokalunga ava ova kendabala okutula po omhango i wilike elihumbato moinima aishe, nokuli naayo inini lela.a

12. Ovafarisai ova li ve litala ko ngahelipi?

12 Omujuda womefelemudo lotete omunandjokonona Josefus okwe shi yelifa kutya Ovafarisai ova li ve litala ko ve li ovananghenda, ve na onghedi iwa, ve he na onhondo nova li va wana okulonga oshilonga shavo. Nope he na omalimbililo, vamwe vomuvo osho va li ngaho. Otashi dulika to dimbuluka Nikodemus. (Johannes 3:1, 2; 7:50, 51) Konima yefimbo, vamwe vomuvo ova diinina ondjila yopaKriste. (Oilonga 15:5) Omukriste omuyapostoli Paulus okwa shanga kombinga yOvajuda vonhumba, ngaashi Ovafarisai ta ti: “Ove na ngaa ouladi okukondjela Kalunga, ndele hapakushiiva.” (Ovaroma 10:2) Ndelenee, Omavangeli otae va popi ngaashi va li va talika ko kovanhu vongaho—ova li ve na ounhwa, ovalinenepeki, ovaliyukipalifi, ovakongi vomapuko, hava tokola vakwao novadini vovanhu.

Etaleko laJesus

13. Jesus okwa ti shike kombinga yOvafarisai?

13 Jesus okwa tangunina ovanongo vomishangwa nOvafarisai ve li ovanaihelele. “Ovo [ohava] mange omitengi didjuu dokuhumbata ndee tave di twike komapepe ovanhu, ndele ovo vene inava hala oku di kuma nande nomunwe.” Heeno, omitengi oda li didjuu neendjoko odo da twikwa ovanhu oda li donyanya. Jesus okwa li ta ifana ovanongo vomishangwa nOvafarisai “omalai.” Elai ohali eta omaupyakadi momudingonoko. Jesus okwa ifana yo ovanongo vomishangwa nOvafarisai “ovakwatiketi ovapofi” nokutya kutya ova “efa oinenenima yomomhango ouyuki nefilonghenda noudiinini.” Olyelye a hala Jesus e mu diladile e li Omufarisai?—Mateus 23:1-4, 16, 17, 23.

14, 15. (a) Okuungaunga kwaJesus naMateus Levi otaku holola shike kombinga yeenghedi dOvafarisai? (b) Oilihongomwa ya fimana ilipi hatu dulu okulihonga mehokololo eli?

14 Konyala omuleshi keshe womahokololo Omavangeli ota dulu okumona oikala yokuyandja oushima yOvafarisai vahapu. Konima eshi Jesus a ifana Mateus Levi, omufendelifi, a ninge omuhongwa, Levi okwe mu ningila oshivilo shinene. Ehokololo otali ti: “Ndele ovafarisai novanongo vomishangwa vavo ova ngongotela ovalongwa vaye, ndele va tya: Oshike tamu lile ndee tamu nwine pamwe novafendelifi novalunde? Jesus okwe va nyamukula ta ti: . . . Ame inandi uya okwiifana ovayuki, ndele ovalunde ve lidilulule.”—Lukas 5:27-32.

15 Levi okwa uda ko oshinima shimwe osho Jesus a popya pomhito oyo ta ti: “Ndelenee indeni mu ke lilonge kutya, eshi otashi ti shike: Efilonghenda nda hala, haeyambo.” (Mateus 9:13) Nonande Ovafarisai ve litya ova itavela omishangwa domaxunganeko Oshiheberi, inava tambula ko elombwelo eli la dja muHosea 6:6. Ngeenge okwa li tava ka nyona, okwa li va shilipaleke kutya nande va puka otava ka kala tava dulika komifyuululwakalo davo. Keshe umwe womufye ota dulu okulipula: ‘Mbela ondi na edina lokukala omukomangeli weemhango donhumba, ngaashi odo tadi ulike omadiladilo opaumwene ile omikalo daapeshe okukandula po oshinima? Ile mbela vamwe ohava diladila nge tete ndi li omunanghenda nomuwa?’

16. Onghedi yOvafarisai oya li shike, nongahelipi hatu dulu okuhenuka okukala twe va fa?

16 Ovafarisai ova kala tava yandje oushima keshe efimbo. Ova konga okambedi keshe—kutya nee opo ke li ile otava fekele ashike kutya opo ke li. Ova kaleka ovanhu ve lipopile alushe nove va dimbulukifa omapuko avo. Ovafarisai ova li ve udite etumba eshi va yandja oitimulongo youmbidi vaniingholi, ngaashi ominti, odili nokumina. Ova ulika oudiinini wavo moikutu yavo nova kendabala okuwilika oshiwana. Doshili, ngeenge otwa hala oilonga yetu i kale metwokumwe noshihopaenenwa shaJesus, otu na okuhenuka oikala yokukonga nokudivilika alushe omapuko avamwe.

Jesus okwa pongolola po omaupyakadi ngahelipi?

17-19. (a) Yelifa nghee Jesus a pongolola po onghalo oyo ya li tai dulu okukala i na oilanduliko ya kwata moiti unene. (b) Oshike sha ninga onghalo ya djuupala noii? (c) Ngeno opo wa li eshi omukainhu a popya naJesus, ngeno owe linyenga ngahelipi?

17 Onghedi yaJesus yokupongolola po omaupyakadi oya li ya yooloka ko filufilu kwaayo yOvafarisai. Tala nghee Jesus a pongolola po onghalo oyo ya li ya kwata moiti unene. Oya kwatela mo omukainhu oo a li e na etiko lohonde oule weedula 12. Oto dulu okulesha ehokololo olo muLukas 8:42-48.

18 Ehokololo laMarkus otali ti kutya omukainhu okwa li “a tila ta kakama.” (Markus 5:33) Omolwashike? Kape na omalimbililo molwaashi oku shii kutya okwa nyona Omhango yaKalunga. PaLeviticus 15:25-28, omukainhu e na etiko lohonde li he fi lopaushitwe okwa li ha kala ina yela fiyo la oka, kwa wedwa oshivike. Keshe shimwe osho a kwata nosho yo omunhu keshe oo ta kumu ota kala ina yela. Opo a popye naJesus, omukainhu ou okwa li e na okulifininika a pite mongudu. Ngeenge hatu tale kehokololo la ningwa omido 2 000 da pita, omitima detu odi uditile onghenda onghalo yaye youdjuu.

19 Ngeno opo wa li efiku olo, ngeno owa tala ko ngahelipi onghalo oyo? Ngeno owa tya ngahelipi? Didilika kutya Jesus okwa ungaunga nomukainhu ou nonghenda, nohole nosho yo monghedi yeyavalo, noina ulika nokuli komaupyakadi onhumba oo tashi dulika a etele.—Markus 5:34.

20. Ngeno Leviticus 15:25-28 okwa li e li oshiteelelwa kunena, ngeno eshongo lilipi hatu ka shakeneka?

20 Ohatu dulu mbela okulihonga sha moshiningwanima eshi? Ngeno owa li nee omukulunhuongalo meongalo lopaKriste kunena. Nonatango ngeno Leviticus 15:25-28 oku li nee oshiteelelwa shOmukriste kunena nomukainhu Omukriste okwa nyona omhango oyo, e udite a piyaana noku he na ekwafo lasha. Oto ke linyenga ngahelipi? Mbela oto ke mu shundula moipaifi yovanhu nomayele tae mu pe oushima? Pamwe oto ka tya: “O! aaye, itai ke shi ninga nande! Mokushikula oshihopaenenwa shaJesus, ohandi ka ninga eenghendabala keshe ndi kale omunanghenda, omunahole, omunhu e na ko nasha navamwe nomuyaveleli.” Onawa unene! Ndelenee eshongo olo oku shi ninga, okuhopaenena oshihopaenenwa shaJesus.

21. Jesus okwa honga ovanhu shike shi na sha nOmhango?

21 Ovanhu ova li unene tuu va tulumukifwa, va yambulwa po nokutuwa omukumo kuJesus. Opo Omhango yaKalunga ya li tai popi kondadalunde, oya li naanaa tai ti osho ya tonga. Opo ya li tai popi oinima yaapeshe, ovanhu ova li ve na okulongifa unene eliudo lavo nokwa li tava dulu okuulika ohole yavo yokuhola Kalunga momatokolo avo. Omhango oye va pa omhito va kale nomwenyo nova kale hava tifuka. (Markus 2:27, 28) Kalunga okwa kala e hole oshiwana shaye, okwa longa alushe omolwouwa wavo nokwa kala omunanghenda ngeenge va punduka. Jesus osho a li ngaho.—Johannes 14:9.

Oidjemo yomahongo aJesus

22. Okulihonga kuJesus okwa kwafela ovahongwa vaye va kale noikala ilipi?

22 Ovo va pwilikina kuJesus nokuninga ovahongwa vaye ova fimaneka oshili yeudifo laye olo tali ti: “Ondjoko yange [oiwa] nomutengi wange omupu.” (Mateus 11:30) Inava kala nande ve udite e va twika omutengi, va lolokifwa ile va hanyenwa kuye. Ova li va manguluka, va hafa nove na elineekelo linene kombinga yekwatafano lavo naKalunga nosho yo keshe umwe namukwao. (Mateus 7:1-5; Lukas 9:49, 50) Ove lihonga kuye kutya okukala omuwiliki wopamhepo otashi pula okukala ho tulumukifa vamwe nokuulika elininipiko lomadiladilo nolomutima.—1 Ovakorinto 16:17, 18; Ovafilippi 2:3.

23. Okukala naJesus okwa honga ovahongwa vaye oshilihongomwa sha fimana shilipi noshe va kwafela va fike pexulifodiladilo lilipi?

23 Kakele kaasho, vahapu ova li va kumwa unene kedimbulukifo la fimana lokukala moukumwe naKristus nokutambula ko oikala oyo a ulika. Okwa lombwela ovahongwa vaye ta ti: “Tate ngaashi a kala e hole nge, osho yo Ame nda kala ndi mu hole; kaleni mohole yange. Ngenge tamu diinine oipango yange, opo nee tamu kala mohole yange, ngaashi Ame nda diinina oipango yaTate ndele handi kala mohole yaye.” (Johannes 15:9, 10) Ngeenge ova li va hala oku shi pondola ve li ovakalele novapiya vaKalunga, otava ka longifa nouladi osho ve lihonga kuJesus, mokuudifa nokuhonga moipafi kombinga yonghundana iwa ikumwifi yaKalunga nosho yo okuungaunga nomaukwaneumbo nonookaume. Eshi oumwainafana wa kula nokuninga omaongalo, okwa li alushe va pumbwa okulidimbulukifa kutya onghedi yaJesus oya li onghedi ya yuka. Osho a honga osha li oshili, nonghalamwenyo yaye oyo va li va mona oya li onghalamwenyo yashili okulalakanena.—Johannes 14:6; Ovaefeso 4:20, 21.

24. Oinima ilipi hatu dulu okulihonga moshihopaenenwa shaJesus?

24 Eshi to diladila paife oinima imwe oyo twa kala nokukonakona nale, ou wete mbela eenghedi omo wa xwepopala? Mbela oto dimine kutya Jesus okwa diladila, okwa honga nokwa katuka alushe nawa? Onghee hano, ino teka omukumo. Eendjovo daye tadi tu tu omukumo ode di: “Eshi ngenge mu shi shii, onye ovanelao ngenge tamu shi ningi.”—Johannes 13:17.

[Omashangelo opedu]

a “Oikala yeyooloko [pokati kaJesus nOvafarisai] oya yelifwa ashike momaudeko opavali taa kondjifafana okuuda ko Kalunga. KOvafarisai, Kalunga oye unene oo ha indile nefininiko, ndelenee kuJesus, Kalunga omunanghenda nomunalukeno. Doshili, Omufarisai ina anya ouwa nohole yaKalunga, ndelenee kuye eshi osha li sha tuwa omufindo moshali yoTora [Omhango] nosho yo momhito yokuwanifa osho kwa li sha pulwa omo. . . . Okudiinina omufyuululwakalo wopakanya neemhango dao tadi fatulula omhango, osha li sha talika ko kOmufarisai shi li onghedi yokuwanifa oTora. . . . Okufimaneka oshipango shopavali shohole kwaJesus (Mat. 22:34-40) opo shi kale omufikamhango wa tambulwa ko nosho yo okweekelashi kwaye ediladilo kutya ovanhu ove li koshi yoshinakuwanifwa shokudulika komufyuululwakalo wopakanya . . . okwe mu twala melipumomumwe netaleko lOvafarisai.”—The New International Dictionary of New Testament Theology.

1. Omolwashike okulihonga kuJesus taku dulu okukala kuhafifa notaku punapaleke?

[Efano pepandja 16]

Oikala yaJesus i na sha novanhu kaya li tuu ya yooloka ko kwaayo yOvafarisai!

[Efano pepandja 17]

Oto nyamukula ngahelipi?

• Otashi ti ngahelipi kwoove okukala omuhongwa waJesus?

• Jesus okwa ungaunga ngahelipi novanhu?

• Oshike hatu dulu okulihonga monghedi oyo Jesus a honga?

• Ongahelipi Ovafarisai naJesus va li va yoolokafana?

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma