Oukoshoki
otau ti shike lela?
OMOLWEENGHALO ditilifa doku he na oukalinawa odo da li muEuropa nomOilongo yaHangana mefelemido eti-18 nosho yo eti-19, ovatumwa vopefimbo olo ova udifa osho tashi dulu okwiifanwa “ehongo loukoshoki.” Ehongo olo ola yelekanifa onyata noulunde, omanga oukoshoki owa li tau popiwa kutya otau ehenifa omunhu popepi naKalunga. Pamwe eshi osho sha ningifa etumbulo “Oukoshoki ou li popepi netilokalunga” li kale la shiivika apeshe.
Etaleko olo okwa li la longifwa kehangano Salvation Army, la totwa po kuWilliam naCatherine Booth. Pambo Health and Medicine in the Evangelical Tradition, dimwe domeendjovo da twa odo va longifa petameko oda li: “Ofewa, omunghoka nexupifo.” Ndelenee eshi Louis Pasteur navakwao va ulika ekwatafano pokati koudu neembakiteli nope he na omalimbililo, eshi osha xumifa komesho eemhangela diwa di na sha noukolele waaveshe noku di kanghamekela paunongononi.
Eenghatu dimwe odo da katukwa meendelelo okwa li da kwatela mo okuhapula ondombwedi momhangu i xupite Ombibeli nokuxulifa po okunwina mekopi limwe keefikola nokeshitaasi domashina okolutenda. Eenghendabala okwa li nokuli da ningwa opo ku pingenwe po ekopi limwe alike lokunwinwa kovanhu aveshe pomalongelokalunga nomakopi mahapu. Heeno, ovatetekeli ovo vopetameko okwa li ngoo va pondola mokulundulula oikala yovanhu i na sha noukoshoki. Okwa li ve linyengifa vahapu nomolwaasho omushangi umwe okwa ifana oshidjemo osho “ekwatafano lopahole noukoshoki.”
Ndelenee “ekwatafano lopahole noukoshoki” eli ola li ashike oshinima shokombada. Inapa pita efimbo lile eshi ovanangeshefa va ninga ofewa yongaho oshinima shokulifeweka. Omashiivifo opamakoto okwa ningifa ovalandi va itavele kutya mokulongifa oinima yonhumba youkalinawa wopaumwene otashi ka etela omulongifi wayo ondodo moulipamwe wovanhu oyo vamwe tava dulu okufila efupa. O-TV ohai xwaxwameke elifufyo eli. Ovanhu ovo va pondola nove na oshieta ovo hava ulikwa momashiivifo nomomahokololo okoTV, ihava monika nande luhapu tava wapaleke eumbo, tava kombo oluumbo, tava toola po oimbodi ile tava kufa po onyata yeembwa noyoumbishi.
Ope na yo ovo have lipopile kutya okuya koilonga ohaku va dulifa okufuta eelekenenga, omanga oilonga yomeumbo naikwao yokuwapaleka kai na ongushu yopaimaliwa. Nomolwaashi kape na ondjabi yopaimaliwa, omolwashike ve na okufila oshisho omudingonoko? Oshidjemo shimwe shelipopilo eli oshosho kutya ovanhu vamwe kunena otava diladila kutya oukoshoki otau ti ashike oukalinawa wopaumwene.
Etaleko laKalunga li na sha noukoshoki
Kape na omalimbililo kutya eenghendabala odo donale dokuhonga oukoshoki oda kwafela mokuxwepopaleka eenghalo dovanhu dokukalamwenyo. Naashi oshi na okukala ngaho, omolwaashi oukoshoki oukwatya waJehova, Kalunga omuyapuki nomukoshoki, nowa dja yo muye. Ohe tu hongo tu limonene ouwa mokuninga ovayapuki novakoshoki meenghedi detu adishe.—Jesaja 48:17, NW; 1 Petrus 1:15.
Jehova Kalunga oku li oshihopaenenwa moshinima eshi. Oukoshoki nosho yo omaukwatya aKalunga makwao e he wetike, ohaa monika nawa meshito laye li wetike. (Ovaroma 1:20) Otu wete kutya eshito lo vene ihali eta enyateko tali kalelele. Edu nomidingonoko dalo dihapu ohali liwapaleke lo vene pashikumwifilonga, nola dutwa okukaleka po onghalamwenyo ya koshoka noi na oukolele. Oilonga ya koshoka ya tya ngaho oi na okukala ya etwa po ashike kOmuduti e na omadiladilo a koshoka. Onghee hano, ohatu dulu okuuya pexulifodiladilo kutya ovalongeli vaKalunga ove na okukala va koshoka meenghedi adishe dokukalamwenyo kwavo.
Eenghedi nhee doukoshoki
Ombibeli otai holola eenghedi nhee doukoshoki odo ovalongeli vaKalunga ve na okulalakanena. Natu konakone keshe imwe yomudo.
Oukoshoki wopamhepo. Oukoshoki ou otau dulu okutalika ko wa fimanenena moukoshoki aushe, molwaashi ou na sha netimaumbwile lomunhu lomwenyo waalushe. Ndelenee, ou oo luhapu u li unene onghedi youkoshoki oyo ihai lungamenwa. Oku shi popya monghedi yanafangwa, okukala wa koshoka pamhepo otashi ti okuhatauluka nande ongaba oyo Kalunga a tula pokati kelongelokalunga lashili noloipupulu, omolwaashi Kalunga okwa tala ko oludi keshe lelongelokalunga loipupulu la nyata. Omuyapostoli Paulus okwa shanga ta ti: “Djeni mo mokati kavo nye mu liyoolole mo muvo, Omwene osho [ta] ti, nye inamu kuma eshi sha nyata; opo Ame ohandi mu tambula.” (2 Ovakorinto 6:17) Omuhongwa Jakob okwa popya yo a yukilila moshinima eshi, ta ti: “Elongelokalunga la yela noli he nedilo lasha koshipala shaKalunga naTate oleli: . . . [okuliamena] u ha nyatekwe kounyuni.”—Jakob 1:27.
Kalunga okwe shi ulika sha yela nawa kutya ita hokwa elumbakanifo lelongelokalunga loipupulu nelongelokalunga laye lashili. Elongelokalunga loipupulu luhapu ohali kala la kwatela mo oilonga ya nyata nosho yo oihongwafano noikalunga inyanyalifi. (Jeremia 32:35) Onghee hano Ovakriste vashili ohava kumaidwa va henuke ekufombinga keshe melongelokalunga la nyata.—1 Ovakorinto 10:20, 21; Ehololo 18:4.
Oukoshoki wopaenghedi. Nomoukoshoki yo ou, Kalunga okwa tula po ongaba ya twa pokati kaashi sha koshoka naashi sha nyata. Ounyuni aushe ou li ngaashi tashi popiwa mOvaefeso 4:17-19 taku ti: “Ovo va laula meendunge davo ndele ve li kokule nomwenyo womuKalunga, . . . ndele ovo va fifa omaliudo avo nove liefela mouhalu okuwanifa ashishe osho sha nyata molwisho.” Okudiladila inaku koshoka kwa tya ngaho ohaku liulike meenghedi dihapu, domoipafi nosho yo domekonda, onghee hano Ovakriste ove na okukala va lungama.
Ovaholi vaKalunga ove shii kutya oumbwada, oushenge, enangalafano komesho yohombo nomafano oipala omanyono omifikamhango daJehova doukoshoki wopaenghedi. Ndelenee, oilonga ei ohai ulikwa luhapu momalihafifo ounyuni nosho yo meemoode dao. Onghee hano, Ovakriste ove na okulungamena oikala ya tya ngaho. Okuya kokwoongala kwopaKriste ile koivilo yomalihafifo noikutu ixupi unene ile hai limonikila oshi na oshieta inashi pumbiwa notashi ulike okuxutuka kwoukoshoki wopaenghedi. Kakele kokweeta omadiladilo a nyata opaunyuni meendafano lopaKriste, okudjala kwa tya ngaho otaku dulu okuningifa vamwe va diladila omadiladilo a nyata. Eshi osho oshinima osho Ovakriste va pumbwa okulongela ko neenghono opo va ulike “ounongo ou hau di kombada.”—Jakob 3:17.
Oukoshoki wopamadiladilo. Momadiladilo omunhu kamu na okukala onhele yokutuvikila omadiladilo a nyata. Jesus okwa londwela shi na sha nokudiladila inaku koshoka eshi a ti: “Okeshe tuu ou ta tale omukainhu nokahalu, oye okwe mu haela momutima waye.” (Mateus 5:28; Markus 7:20-23) Eendjovo edi otadi longo naanaa ngeenge tashi uya pokutala omafano neefilima doipala, okulesha omahokololo e na sha nomilele da nyata nokupwilikina keendjovo domaimbilo tadi etifa omadiladilo mai. Onghee hano, Ovakriste ove na okuhenuka okulinyateka okupitila mokudiladila omadiladilo a nyata, oo taa dulu okutwala momapopyo nomoilonga ya nyata nokai fi iyapuki.—Mateus 12:34; 15:18.
Oukoshoki wopalutu. Ouyapuki noukoshoki wopalutu owa kwatakanifwa kumwe mOmbibeli. Pashihopaenenwa, Paulus okwa shanga ta ti: “Ovaholike, tu likosheni kedilo keshe naali lombelela naali lomhepo, fye tu wanifeni [ouyapuki, OB-1954] mokutila Kalunga.” (2 Ovakorinto 7:1) Onghee hano, Ovakriste vashili ove na okukendabala okukaleka omalutu avo, omaumbo avo nomidingonoko davo da koshoka noda wapala, she likolelela kwaasho eenghalo davo tadi pitike. Nokuli naapa pe he na omeva mahapu okukosha ile okulikosha, Ovakriste ove na okuninga eshi tava dulu opo ve likaleke va koshoka nove shii okumonika nawa.
Oukoshoki wopalutu otau kelele yo elongifo lomakaya moludi keshe, okunwa oikolwifa sha pitilila nelongifo nai loludi keshe loingangamifi, oinima oyo hai nyateke nohai nyono po olutu. Omufita oo ta popiwa mEimbiloelela laSalomo okwa li a panda edimba liwa loikutu yokakadona okaSulamit. (Eimbiloelela laSalomo 4:11) Okufila oshisho oukalinawa wopaumwene oshinima shi li pahole oku shi ninga, omolwaashi otwa hala okuhenuka tu ha nyikifile vamwe edimba lii. Omaadi edimba liwa otaa hokwifa, ndelenee itaa dulu okupingena po okulikosha kwaalushe nosho yo oikutu ya yela.
Okukala netaleko lopandjele
Ngeenge tashi uya poukoshoki wopalutu, ovanhu vamwe ohava pitililifa. Kombinga imwe, okukala wa pwila mo moukoshoki otashi dulu oku ku kanififa ehafo monghalamwenyo. Otashi dulu yo okumana po efimbo lihapu li na ondilo. Mepingafano naasho, omaumbo a kaka noku li medundakano otashi dulika a pule oimaliwa ihapu okulongululwa. Okukala pokati kwokupitililifa oko kwopavali oko onghedi tai longo noi li pandunge mokukaleka omaumbo etu a koshoka notaa monika nawa.
Eumbo nali kalekwe paunafangwa. Omaumbo ile eenduda da dundakana odidjuu okuwapaleka, nekako otashi dulika li ha monike noupu meenhele da dundakana ngaho. Omaumbo e li paunafangwa noinaa dundakana ohaa kwata efimbo lixupi okuwapaleka. Ombibeli otai tu ladipike neenghono tu kale nonghalamwenyo yanafangwa, tai ti: “Ngenge tu na oipalwifa noikutu, osho tuu nashi tu wanenene.”—1 Timoteus 6:8.
Eumbo nali kalekwe melandulafano. Okukaleka eumbo la koshoka oshinakuwanifwa shakeshe umwe ha kala meumbo olo. Eenduda da dundakana luhapu odo hadi etifa omaumbo a kale medundakano. Okukala u na elandulafano otashi ti okukaleka oinima aishe peenhele dayo. Pashihopaenenwa, oikutu ya kaka kai na okukala pedu monduda yokunangala. Nashikwao sha kwata moiti unene oshosho kutya oidanaukifo noilongifo ya fiwa keshe pamwe otai dulu okweeta oshiponga. Oiponga ihapu momaumbo ohai etwa omolweendjikilile dokuhatula oinima melandulafano.
Osha yela kutya oukoshoki nonghedi yokukalamwenyo yopaKriste itai dulu okutukulwa pokati. Shi na sha nonghedi yokukalamwenyo yopakalunga, omuprofeti Jesaja okwe i popya i li ‘Ondjila iyapuki.’ Nokwa weda ko ediladilo likumwifi tali ti kutya “itai endwa nande kuava va nyatekwa.” (Jesaja 35:8) Heeno, okukulika eenghedindjikilile diwa doukoshoki paife otashi yandje oumbangi wa kola weitavelo letu meudaneko laKalunga kutya mafiku ota ka dika po eduparadisa la koshoka. Opo nee moitukulwa aishe yopulaneta ei ya fewa ovanhu aveshe otava ka fimaneka Jehova Kalunga mokudulika filufilu komifikamhango daye doukoshoki da wanenena.—Ehololo 7:9.
[Efano pepandja 6]
Okukaleka eumbo la koshoka oshinakuwanifwa shakeshe umwe ha kala meumbo olo
[Efano pepandja 6]
Edu ohali liwapaleke lo vene pashikumwifilonga