Okuhanga oiteelelwa yopakalunga otaku tumbalekifa Jehova
“[Ohandi] mu tumbaleke nehambelelo.”—EPSALME 69:31.
JEHOVA oKalunga omunaenghono adishe, Omunamapangelo aeshe nosho yo Omushiti. Onghee hano, edina laye nosho yo omalalakano aye oya wana okutumbalekwa. Okutumbaleka Jehova otashi ti oku mu lenga komesho yaaishe, oku mu tanga noku mu pandula neendjovo nosho yo noilonga. Oku shi ninga “nehambelelo” otashi tu pula tu kale alushe hatu mu pandula molwoinima aishe oyo te tu ningile paife nosho yo oyo te ke tu ningila monakwiiwa. Oikala oyo tu na okukala tu na oya popiwa mEhololo 4:11, omo oishitwa yopamhepo idiinini tai ingida meulu tai ti: “Omwene wetu naKalunga ketu, Ove wa wana okutambula efimano nefimaneko nepangelo, osheshi Ove wa shita oinima aishe, ndele kehalo loye i li po noya shitwa.” Mbela ongahelipi hatu tumbaleke Jehova? Omokulihonga kombinga yaye nokuninga osho ta pula kufye. Otu na okukala tu udite ngaashi omupsalme a li e udite eshi a ti: “Longe nge, ndi ninge eshi we shi hokwa, osheshi Oove Kalunga kange.”—Epsalme 143:10.
2. Jehova oha ungaunga ngahelipi naavo have mu tumbaleke nosho yo naavo ihave shi ningi?
2 Jehova oha pandula ovo have mu tumbaleke. Omolwaasho ‘oha yandje ondjabi kwaavo tave mu kongo.’ (Ovaheberi 11:6) Ondjabi oyo oshike? Jesus okwa ilikana kuXe meulu, ta ti: “Nomwenyo waalushe owo tuu ou, vo ve ku shiive, Oove auke Kalunga kashili, naau we mu tuma, Jesus Kristus.” (Johannes 17:3) Heeno, ovo hava ‘tumbaleke Jehova nehambelelo’ otava ka “fyuulula [edu, OB-1986] ndee tava kala mo alushe.” (Epsalme 37:29) Mepingafano naasho, ‘ovanawii kave na efimbo lokomesho.’ (Omayeletumbulo 24:20) Natango momafiku aa axuuninwa, okutumbaleka Jehova okwa fimanenena molwaashi mafiku Jehova ota ka hanauna po ovakolokoshi nokuxupifa ovayuki. “Ounyuni otau xulu po pamwe nokahalu [kao]; ndelenee ou ta longo ehalo laKalunga, oye ta kala alushe.”—1 Johannes 2:17; Omayeletumbulo 2:21, 22.
3. Omolwashike tu na okuyandja elitulemo membo laMalakia?
3 Ehalo laJehova otali hangika mOmbibeli, molwaashi “omishangwa adishe [oda] yandjwa keenghono dOmhepo yaKalunga.” (2 Timoteus 3:16) Eendjovo daKalunga odi na omahokololo mahapu e na sha nanghee Jehova a nangeka noupuna ovo ve mu tumbaleka nosho yo osho sha ningilwa ovo inave shi ninga. Limwe lomomahokololo oo oli na sha naasho sha ningwa muIsrael pefimbo lomuprofeti Malakia. Malakia okwa shanga embo olo tali ifanwa nedina laye momudo 443 K.O.P. lwaapo, pefimbo lokupangela kwaNehemia muJuda. Embo eli li na eenghono nolitunhula oli na omauyelele nomaxunganeko oo a “shangwa oku tu kumaida, ofye ava twa hangika komaxulilo [eenghalo doinima, NW].” (1 Ovakorinto 10:11) Okuyandja elitulemo keendjovo daMalakia otaku dulu oku tu kwafela tu lilongekidile “efiku olo linene nolitilifa lOmwene,” eshi Jehova ta ka hanauna po onghalelo ei youkolokoshi.—Malakia 4:5.
4. Oitwa ihamano ilipi i li metukulwa lotete laMalakia tai pula elitulemo letu?
4 Ongahelipi embo laMalakia olo la shangwa omido di dule 2 400 da pita, tali tu kwafele ava tu li mefelemido eti-21 tu lilongekidile efiku olo linene nolitilifa laJehova? Etukulwa lotete otali yukifa elitulemo letu koitwa ihamano ya fimanenena mokutumbaleka kwetu Jehova nehambelelo opo tu hokiwe kuye notu mone omwenyo waalushe: (1) Jehova oku hole oshiwana shaye. (2) Otu na okuulika olupandu molwoinima iyapuki. (3) Jehova okwa teelela tu mu pe osho sha denga mbada ngaashi hatu dulu. (4) Elongelokalunga lashili ohali linyengifwa kohole yokuhelihola mwene, ndele hakolwisho. (5) Okulongela Kalunga panghedi oyo tai tambulwa ko kuye kaku fi omulandu woinakuwanifwa tai djuupaleke. (6) Keshe umwe womufye oku na okulihokolola kuKalunga. Onghee hano, moshitukulwa eshi shotete shomoitukulwa itatu ye likolela kembo laMalakia, natu konakoneni keshe shimwe shomoitwa oyo eshi hatu yandje elitulemo linene metukulwa lotete laMalakia.
Jehova oku hole oshiwana shaye
5, 6. (a) Omolwashike Jehova kwa li e hole Jakob? (b) Ngeenge otwa hopaenene oudiinini waJakob, oshike hatu dulu okuteelela?
5 Ohole yaJehova oya yelifwa meevelishe dopetameko daMalakia. Embo ola tameka neendjovo tadi ti: “Exunganeko, ondjovo yOmwene kuIsrael.” Kalunga okwa weda ko ta ti: “Ame nda li ndi mu hole.” Mokutofa mo oshihopaenenwa, movelishe oyo tuu oyo, Jehova okwa ti: “Nda li ndi hole Jakob.” Jakob okwa li omulumenhu oo kwa li e na eitavelo muJehova. Konima yefimbo, Jehova okwa lundulula edina laJakob li ninge Israel, oo a ninga xekulululwa yoshiwana shaIsrael. Jehova okwa li e hole Jakob molwaashi okwa li omulumenhu e na eitavelo. Ovo vomoshiwana shaIsrael va ulika oikala ya fa yaJakob shi na sha naJehova, okwa li yo ve holike kuYe.—Malakia 1:1, 2.
6 Ngeenge otu hole Jehova nohatu kanyatele noudiinini koshiwana shaye, ohatu dulu okuhekelekwa keendjovo odo di li mu 1 Samuel 12:22, tadi ti: “Omwene omolwedina laye linene ina hala okweekelashi ovanhu vaye.” Jehova oku hole oshiwana shaye noxuuninwa ote ke shi pa ondjabi yomwenyo waalushe. Onghee hano ohatu lesha taku ti: “Lineekela Omwene, u longe ouwa, kala moshilongo, u diinine oshili! Opo u hafele Omwene, ndee Ye te ku pe, eshi sha wapalela omutima woye.” (Epsalme 37:3, 4) Okuhola Jehova kwetu okwa kwatela mo oshitwa oshitivali oko kwa yukifwa elitulemo letu metukulwa lotete laMalakia.
Ulika olupandu molwoinima iyapuki
7. Omolwashike Jehova a tonda Esau?
7 Ngaashi hatu lesha muMalakia 1:2, 3, konima eshi Jehova a ti: “Nda li ndi hole Jakob,” okwa weda ko ta ti: “Nda li nda tonda Esau.” Omolwashike pe na eyooloko? Jakob okwa li a tumbaleka Jehova ndele omumwainamati Esau oo va dalwa epasha naye, hasho a ninga. Esau okwa ifanwa yo Edom. MuMalakia 1:4, edu laEdom ola popiwa li li onhele youkolokoshi, novakalimo vomulo ova tokolwa. Esau okwa lukwa edina Edom (tali ti “Shitilyana”) konima eshi a landifa po oufembanghenda woushiveli waye u na ondilo kuJakob omolwomakunde matilyana. Genesis 25:34 okwa ti: “Esau okwa dina oushiveli.” Omuyapostoli Paulus okwa kumaida ovaitaveli vakwao va lungame opo “pa ha kale nande umwe omuhaeli ile [oo e he na olupandu loinima iyapuki, NW] ngaashi Esau, ou a landele po oushiveli waye okulya kumwe akuke.”—Ovaheberi 12:14-16.
8. Oshike sha ningifa Paulus a yeleke Esau nomuhaeli?
8 Omolwashike Paulus a kwatakanifa eenghatu daEsau noluhaelo? Omolwaashi okukala neamo lokudiladila la fa laEsau otaku dulu okutwala omunhu fiyo omokudopa okukala nolupandu loinima iyapuki. Naashi otashi dulu okutwala momanyono a kwata moiti, ngaashi oluhaelo. Onghee hano, keshe umwe womufye ota dulu okulipula kutya: ‘Mbela ope na omafimbo amwe oo handi yelekwa ndi landife po efyuululo lange lopaKriste—omwenyo waalushe—omolwoshinima shopakafimbo tashi yelekwa noshiyasha shomakunde? Mbela onda dina oinima iyapuki, tashi dulika ndi he shi wete?’ Esau okwa li e na okahalu ke he na elididimiko kokuhafifa ehalo lopambelela. Okwa lombwela Jakob, ta ti: ‘Pe nge ndi lye paife ei itilyana.’ (Genesis 25:30) Oshinyikifa oluhodi shili okutya vamwe vomovapiya vaKalunga ova ti: “Paife! Omolwashike ndi na okuteelela ohombo?” Ehalo lokulimbilipaleka pamilele kutya nee otashi pula shike, oli li ngaashi oshiyasha shomakunde kuvo.
9. Ongahelipi hatu dulu okukaleka po etilofimaneko lokutila Jehova?
9 Inatu dina nande oinima iyapuki mokukala ihatu fimaneke oukoshoki, oudiinini nosho yo efyuululo letu lopamhepo. Ponhele yokukala twa fa Esau, natu kale ngaashi omudiinini Jakob nokukaleka po etilofimaneko lokutila Kalunga mokukala hatu ulike olupandu linene molwoinima iyapuki. Mbela ohatu dulu oku shi ninga ngahelipi? Omokukala twa lungama tu wanife po oiteelelwa yaJehova. Eshi otashi tu eta poshitwa oshititatu osho sha etwa muMalakia etukulwa lotete. Osho oshike mbela?
Natu yandje kuJehova osho sha denga mbada ngaashi hatu dulu
10. Omonghedi ilipi ovapristeri va ulika odino yokudina oshililo shaJehova?
10 Ovapristeri Ovajuda ovo kwa li tava longo motembeli muJerusalem pefimbo laMalakia kava li tava yambele Jehova omayambo a denga mbada. Malakia 1:6-8 ota ti: “Omona omumati ta fimaneke xe, nomupiya omwene waye! Aame ngenge xo, efimaneko lange oli li peni? Naame ngenge Omwene, etilo lokutila nge oli li peni? Omwene womatanga ovakwaita ta ti kunye ovapristeri, hamu dini edina lange!” Ovapristeri ova pula tava ti: “Edina loye otwe li nyateka ngahelipi?” Jehova okwa nyamukula ta ti: “Nye otamu eta koaltari yange omingome da nyata.” Ovapristeri ova pula tava ti: “Mushike twe ku nyateka?” Onghee hano Jehova okwe va lombwela ta ti: “Eshi tamu ti: Oshililo shOmwene nashi dinike.” Ovapristeri ovo ova ulika kutya ova dina oshililo shaJehova efimbo keshe va yamba eyambo li na oshipo, tava ti: “Eshi kashi fi shii.”
11. (a) Jehova okwa ti ngahelipi kombinga yomayambo oo itaa tambulwa ko? (b) Omonghedi ilipi ovakwashiwana va li ve na ombedi?
11 Onghee hano Jehova okwa tomha shi na sha nomayambo oo itaa tambulwa ko ta ti: “Shi twala ngeno kelenga loye! Lo otali ke ku hokwa mbela ile ove to mu wapalele?” Ahowe, elenga lavo itali ka hokwa omaano a tya ngaho, kedimbwe nee oo e li Omunamapangelo aeshe! Naye ita ka tambula ko nandenande omayambo e na oshipo! Havapristeri ashike va li nombedi. Doshili, vo ova ulika odino yokudina Jehova mokuyamba omayambo. Ndelenee mbela ovakwashiwana ova li ve he na ombedi? Doshili, hasho nande! Ovo va li va hoolola oinamwenyo oyo ya twika, ya lemana notai vele nove i twala kovapristeri ve i yambe. Kasha li tuu okunyona!
12. Ongahelipi twa kwafelwa tu yandje kuJehova eshi sha denga mbada ngaashi hatu dulu?
12 Okukala hatu yandje kuJehova osho sha denga mbada ngaashi hatu dulu, oko onghedi yokuulika kutya otu mu hole shili. (Mateus 22:37, 38) Mepingafano novapristeri ovatangalali vopefimbo laMalakia, ehangano laJehova kunena ohali yandje ehongo liwa lopamishangwa olo hali tu kwafele tu tumbaleke Jehova nehambelelo mokuhanga oiteelelwa yopakalunga. Oshitwa oshitine sha fimana osho tashi hangika metukulwa lotete laMalakia osha pambafana naashi.
Elongelokalunga lashili ohali linyengifwa kohole, ndele hakolwisho
13. Oshike osho ovapristeri va li tava ningi osho sha ulika kutya ova li tave linyengifwa kolwisho?
13 Ovapristeri vopefimbo laMalakia ova li ve na ohole yokulihola mwene, ve he na ohole yokuhola vamwe nova li ovanalwisho voimaliwa. Otu shi shii ngahelipi? Malakia 1:10 okwa ti: “[Olyelye vali e li mokati keni ta ka idila oivelo? Ndele ovalumenhu nye itamu tema omundilo koaltari yange ongaho, NW]. Ame inandi mu hokwa [nande], Omwene womatanga ovakwaita ta ti, ndele itandi tambula eyambo tali di momake eni.” Heeno, ovapristeri ovo ovanalwisho ova pula nokuli ofuto molwoilonga yotembeli ipu okulonga, ova pula ofuto yokwiidila oivelo nokutema omundilo koaltari. Onghee hano, kashi kumwifa eshi Jehova ina tambula ko omayambo okudja momake avo.
14. Omolwashike hatu dulu okutya Eendombwedi daJehova ohadi linyengifwa kohole?
14 Olwisho nosho yo ohole yokulihola mwene yovapristeri ovanyoni vomuJerusalem shonale, otai tu dimbulukifa kutya she likolelela kEendjovo daKalunga, ovanalwisho itava ka fyuulula Ouhamba waKalunga. (1 Ovakorinto 6:9, 10) Okudiladila kombinga yoikala yokulihola mwene yovapristeri ovo, otaku weda ko kokukala kwetu nolupandu li na sha noilonga yokuudifa yomounyuni aushe oyo tai longwa kEendombwedi daJehova. Oi li oilonga yehalo liwa; ihatu futifa nande oshimwe shomoitukulwa youkalele wetu. Ahowe, ‘ihatu shingifa eendjovo daKalunga.’ (2 Ovakorinto 2:17) Ngaashi Paulus, keshe umwe womufye ota dulu okupopya noushili kutya: ‘Evangeli laKalunga onde li mu udifila oshali nehafo.’ (2 Ovakorinto 11:7, yelekanifa NW.) Didilika kutya Paulus okwa ‘udifa evangeli nehafo.’ Eshi otashi ulike koshitwa oshititano osho elitulemo letu la yukifwa kusho metukulwa lotete laMalakia.
Okulongela Kalunga kaku fi omulandu woinakuwanifwa tai djuupaleke
15, 16. (a) Oikala ilipi ovapristeri va li ve na i na sha nokuyamba omayambo? (b) Eendombwedi daJehova ohadi yambe omayambo ado ngahelipi?
15 Ovapristeri ve he na eitavelo vomuJerusalem shonale okwa li va tala ko okuyamba omayambo ku li elandulafano loinakuwanifwa tai lolokifa. Okwa li omutengi kuvo. Ngaashi sha shangwa muMalakia 1:13, Kalunga okwe va lombwela ta ti: “Ndele nye tamu ti: Taleni, oudjuu u fike peni! Ndee nye tamu shi dini.” Ovapristeri ovo okwa li va dina oinima yaKalunga iyapuki. Natu ilikane opo fye pauhandimwe tu ha kale nande twe va fa. Ponhele yaasho, natu ulike alushe omhepo oyo i li meendjovo da 1 Johannes 5:3, tadi ti: “Osheshi ohole yokuhola Kalunga oyo tuu ei nokutya, tu diinine oipango yaye. Noipango yaye kai fi idjuu.”
16 Natu hafele okuyambela Kalunga omayambo opamhepo, noinatu shi tala ko shi li omutengi tau lolokifa. Natu dulike keendjovo douprofeti, tadi ti: ‘Tyeni kuJehova: Dima po omatimba aeshe. Tu tambulila mefilonghenda loye, opo nee hatu ke ku yambela eyambo leemhedi dinyasha domilungu detu.’ (Hosea 14:3, yelekanifa NW.) Outumbulilo “eemhedi dinyasha domilungu detu” otau ulike komayambo opamhepo, eendjovo odo hatu popi mokuhambelela Jehova nomalalakano aye. Ovaheberi 13:15 otava ti: “Hano [omolwaJesus Kristus] natu eteleni Kalunga alushe omahambeleloyambo nokutya, oshiimati shomilungu edi tadi pandula edina laye.” Inatu hafa tuu eshi omayambo etu opamhepo e he fi omilandu dongaho doinakuwanifwa, ndelenee euliko lohole yokuhola Kalunga nomutima aushe! Eshi oshe tu eta poshitwa oshitihamano osho hatu dulu okulihonga metukulwa lotete laMalakia.
Keshe umwe oku na okulihokolola
17, 18. (a) Omolwashike Jehova a tula omutima “omukengeleli”? (b) Ovo va kengelela oshike osho va li inava koneka?
17 Oohandimwe pefimbo laMalakia okwa li va kalela po oilonga yavo paumwene, nafye yo osho tu na okuninga. (Ovaroma 14:12; Ovagalati 6:5) Shi na sha naasho, Malakia 1:14 okwa ti: “Na tulwe omutima omukengeleli oo ta lifa moshiunda shaye oshimuna oshindume [shi he na oshipo] sha udanekelwa Omwene, ndee ote mu yambele osho shi na oshipo.” (OB-1954) Omulumenhu oo a li e na oshiunda ka li ashike e na oshimuna shimwe—ngeno odi imwe aike—opo ngeno a kale ita dulu okuhoolola. Mokuhoolola oshinamwenyo shokuyamba, ka li e na okuhoolola shimwe shomwaayo ya twika, ya lemana ile tai vele. Ngeenge okwa hoolola oshinamwenyo sha tya ngaho, shi na oshipo, otashi ulike kutya okwa dina elongekido laJehova lokuyamba oinamwenyo, omolwaashi omulumenhu oo a li e na oshiunda shoimuna okwa li ta dulu okuhanga mo shili shimwe osho shi he na oshipo.
18 Onghee hano, onetomheno liwa eshi Jehova a tula omutima omukengeleli oo a li noshimuna shiwa ndele ponhele yaasho okwa eta oshimuna sha twika, oshilema ile tashi vele komupristeri e shi yambe, tashi dulika e shi kokololela ko kuye. Ndelenee, kape na nande euliko lasha kutya ovapristeri ova tofa okudja momhango yaKalunga kutya oinamwenyo i na oshipo itai tambulwa ko. (Leviticus 22:17-20) Oohandimwe ovo kwa li hava diladila nawa okwa li ve shi shii kutya otashi ke va endela nai ngeenge ova kengelele nokuyandja omaano a tya ngaho kelenga lavo. Ndelenee doshili, vo okwa li tava yambe omayambo omolwOmunamapangelo aeshe, Jehova, oo e dule kokule elenga keshe lopanhu. Malakia 1:14 okwa ti: “Aame ohamba inene, Omwene womatanga ovakwaita ta ti, nedina lange ola tilika mokati kovapaani.”
19. Oshike osho twa djuulukwa, noshike tu na okukala hatu ningi?
19 Tu li ovapiya ovadiinini vaKalunga, otwa djuulukwa efiku olo eshi Ohamba Inene, Jehova, tai ka fimanekwa kovanhu aveshe. Pefimbo olo, “edu alishe otali ka kala li yadi eshiivo lokushiiva Omwene, ngaashi omeva a tuvikila efuta.” (Jesaja 11:9) Pokati opo, natu kendabale okuwanifa po oiteelelwa yaJehova mokuhopaenena omupsalme oo a ti: “Ohandi mu tumbaleke nehambelelo.” (Epsalme 69:31) Opo shi ningwe, Malakia oku na natango omayele oo taa dulu oku tu kwafela unene. Onghee hano, moitukulwa ivali tai landula, natu yandje elitulemo twa mana mo koitukulwa ikwao yembo laMalakia.
1. (a) Omolwashike Jehova a wana okutumbalekwa? (b) Ongahelipi hatu mu tumbaleke nehambelelo?
[Efano pepandja 18]
Exunganeko laMalakia ola ulika kefimbo letu
[Efano pepandja 19]
Esau ka li e na olupandu loinima iyapuki
[Efano pepandja 20]
Ovapristeri novakwashiwana ova yamba omayambo itaa tambulwa ko
[Efano pepandja 21]
Mounyuni aushe, Eendombwedi daJehova otadi yambe omayambo ehambelelo oshali
[Efano pepandja 22]
Oto dimbulukwa?
• Omolwashike tu na okutumbaleka Jehova?
• Omolwashike omayambo ovapristeri vopefimbo laMalakia kwa li inaa tambulwa ko kuJehova?
• Ohatu yambe omayambo ehambelelo kuJehova ngahelipi?
• Oshike shi na okukala elinyengotomheno lokulalakanena elongelokalunga lashili?