ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w02 9/1 ep. 6-10
  • ‘Ame onde mu pa oshihopaenenwa’

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • ‘Ame onde mu pa oshihopaenenwa’
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2002
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • Ohole tai kalelele yokuhola oshili yaKalunga
  • Ohole yokuhola oshili oyo a honga
  • Jesus okwa li e hole ovanhu ovo a honga
  • Ehalo lokuyakula ovanhu
  • Natu hopaeneneni Jesus mokukala hatu hongo ovanhu nohole
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2009
  • Jesus Kristus okwa li omutumwa munenenene
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2008
  • ‘Ila u shikule nge’
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2009
  • ‘Osheshi olo tuu eli nde li tuminwa’
    “Ila, u shikule nge”
Tala ouyelele muhapu
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2002
w02 9/1 ep. 6-10

‘Ame onde mu pa oshihopaenenwa’

‘Mokutala kefimbo, ngeno omwa wana okuninga ovahongindjovo.’—OVAHEBERI 5:12.

ESHI to lesha eendjovo da nwefwa mo domushangwa wetu woshipalanyole, mbela oto lipula nasha kanini kombinga yoye mwene? Ngeenge osho shi li ngaho, haave auke u udite ngaho. Tu li ovashikuli vaKristus, otu shi shii kutya otu na okukala ovahongi. (Mateus 28:19, 20) Otu shi shii kutya mefimbo eli tu li ola ninga okuhonga kwetu nounghulungu ngaashi hatu dulu ku li oshinima sha endelela. Notu shi shii kutya okuhonga kwetu otaku dulu nokuli okutya omwenyo ile efyo kwaavo hatu hongo. (1 Timoteus 4:16) Doshili, ohatu dulu okulipula kutya: ‘Mbela ondi li tuu shili omuhongi ngaashi ndi na okukala? Mbela ongahelipi hai dulu okuxwepopala?’

2, 3. (a) Ongahelipi omuhongi umwe a hokolola ekanghameno lokuhonga kuwa? (b) Jesus okwe tu tulila po oshihopaenenwa shashike shi na sha nokuhonga?

2 Omalipulo a tya ngaho kae na oku tu teya omukumo. Ngeenge ohatu tale ko okuhonga ku li ashike oshinima osho tashi pula omaunghulungu onhumba okuhonga e likalekelwa, otashi dulika tu kale tu udite shidjuu unene okuninga omaxwepopalo. Ndelenee ekanghameno lokuhonga kuwa kali fi ounghulungu we likalekelwa, ndelenee oshinima shimwe sha fimanenena. Didilika osho omuhongi umwe omunawino a shanga membo li na sha nokuhonga a ti: “Okuhonga kuwa kaku fi oshinima shi na sha nounghulungu, neenghedi, neemhangela ile neenghatu donhumba dokondadalunde. . . . Okuhonga tete oko oshinima shopahole.” Doshili, etaleko laye ola li olo lomuhongi womeefikola domounyuni. Ndele nande ongaho, osho a ti otashi dulu okuyukifwa nokuli unene kokuhonga oko hatu hongo tu li Ovakriste. Ngahelipi?

3 Omuhongi wetu Omuhopaenenwa ke fi nande omunhu umwe e lili e he fi Jesus Kristus, oo a lombwela ovashikuli vaye ta ti: ‘Ame onde mu pa oshihopaenenwa.’ (Johannes 13:15) Okwa li ta ulike koshihopaenenwa shaye shi na sha nokuulika elininipiko, ndelenee oshihopaenenwa osho Jesus e tu tulila po osha yela kutya osha kwatela mo oilonga yaye ya fimanenena eshi a li omunhu kombada yedu—oyo yokuhonga ovanhu onghundana iwa yOuhamba waKalunga. (Lukas 4:43) Moku shi talela mwaasho, ngeenge ou na okuhoolola oshitya shimwe u hokolole oukalele waJesus, otashi dulika to ka hoolola oshitya “ohole,” hasho to ka ninga mbela? (Ovakolossi 1:15; 1 Johannes 4:8) Ohole yaJesus yokuhola Xe womeulu, Jehova, oya li i dule aishe. (Johannes 14:31) Ndelenee e li omuhongi, Jesus okwa ulika ohole meenghedi mbali da wedwa po. Okwa li e hole oshili oyo a honga nokwa li yo e hole ovanhu ovo a honga. Natu yandje elitulemo linene koinima oyo ivali i na sha noshihopaenenwa osho e tu tulila po.

Ohole tai kalelele yokuhola oshili yaKalunga

4. Ongahelipi Jesus a kulika ohole yokuhola omahongo aJehova?

4 Oikala yomuhongi i na sha noshihongwa shaye ohai nwefa mo ongushu yokuhonga kwaye. Okuhenakonasha kwaye kwasha otaku dulu okulimonikila notaku dulu okutandavela movahongwa vaye. Jesus ka li nande e he na ko nasha noshili i na ondilo oyo a honga shi na sha naJehova nosho yo nOuhamba waYe. Ohole yaJesus yokuhola oshihongwa osho oya li yomoule. Okwa kulika ohole oyo eshi a li omuhongwa. Momido dihapu dokukala po kwaye manga ina ninga omunhu, Omona ewifa okwa li e na ehalo okulihonga. Jesaja 50:4, 5 okwa shanga eendjovo edi tadi wapalele ta ti: “Omwene okwa pa nge elaka la longwa, opo ndi kale ndi nounongo okuyakula nokutwa ouladi ava va loloka; Oye ta pendula nge keshe ongula, ta pendula okutwi kwange, opo ndi ude ko panghedi yovalongwa. Omwene Kalunga okwa fitulula okutwi kwange, ame inandi anya, inandi shuna monima.”

5, 6. (a) Nope he na omalimbililo, Jesus okwa li a ningilwa oshinima shilipi peninginifo laye, nosha li shi na oshidjemo shilipi muye? (b) Eyooloko lilipi hatu hange pokati kaJesus naSatana shi na sha nokulongifa Eendjovo daKalunga?

5 Fimbo kwa li ta kulu e li omunhu kombada yedu, Jesus okwa twikila okukala e hole ounongo wopakalunga. (Lukas 2:52) Opo nee, pefimbo leninginifo laye, okwa ningilwa oshinima osho she likalekelwa. Lukas 3:21 ota ti: “Eulu ola yeuluka.” Osha yela kutya Jesus okwa li a dula hano okudimbuluka okukala po kwaye manga ina ninga omunhu. Konima yaasho okwa kala omafiku 40 mombuwa te lidilike oikulya. Okwa li a mona ehafo linene mokudilonga kombinga yeemhito dihapu dokuhongwa oko a mona okudja kuJehova. Ndelenee konima ashike yokafimbo, ohole yaye yokuhola oshili yaKalunga oya li ya yelekwa.

6 Eshi Jesus a li a loloka nokwa fya ondjala, Satana okwa kendabala oku mu yeleka. Kape na tuu eyooloko pokati kovanamati ava vavali vaKalunga! Aveshe ova tofa mOmishangwa dOshiheberi—ndelenee onoikala ya yoolokafana filufilu. Satana okwa pengifa Eendjovo daKalunga, te di longifa nodino a wanife po omahalo aye okulihola mwene. Doshili, omunashibofa oo okwa li e na ashike odino yokudina oshili yaKalunga. Mepingafano naasho, osha li sha yela kutya Jesus okwa li e hole Omishangwa eshi a tofa mudo, nokwa li ta longifa Eendjovo daKalunga noukeka menyamukulo keshe. Jesus okwa kala ko nale fimbo eendjovo odo da nwefwa mo inadi hovela okushangwa, ndelenee okwa li e di fimaneka. Oda li oshili i na ondilo ya dja kuXe womeulu. Okwa lombwela Satana kutya eendjovo odo da dja kuJehova oda fimanenena di dule oikulya. (Mateus 4:1-11) Heeno, Jesus okwa li e hole oshili aishe oyo Jehova e mu honga. Ndelenee mbela ongahelipi a ulika ohole oyo e li omuhongi?

Ohole yokuhola oshili oyo a honga

7. Omolwashike Jesus a henuka okutota po omahongo aye opaumwene?

7 Ohole yaJesus yokuhola oshili oyo a honga oya li alushe i liwetikile. Doshili, okwa li ta dulu okutota po noupu omadiladilo aye mwene. Okwa li e na eshiivo nosho yo ounongo muhapu. (Ovakolossi 2:3) Ndele nande ongaho, okwa dimbulukifa ovapwilikini vaye oikando noikando kutya keshe osho a honga inashi dja muye mwene, ndelenee osha dja kuXe womeulu. (Johannes 7:16; 8:28; 12:49; 14:10) Okwa li e hole oshili yaKalunga unene, onghee ka li ta dulu oku i pingena po nomadiladilo aye mwene.

8. Petameko loukalele waye, ongahelipi Jesus a tula po oshihopaenenwa shokulineekela mEendjovo daKalunga?

8 Eshi Jesus a tameka oukalele waye womoipafi, okwa tula po divadiva oshihopaenenwa. Diladila ashike onghedi oyo a shiivifila tete oshiwana shaKalunga kutya oye Messias oo a udanekwa. Mbela okwa li ashike a fikama komesho yeemhunga dovanhu, te lipopi ye mwene kutya oye Kristus nokulonga nee oikumwifilonga a yandje oumbangi u na sha naasho? Hasho. Okwa ya koshinagoga, oko oshiwana shaKalunga kwa li hashi leshele Omishangwa pandjikilile. Oko okwa lesha mokule exunganeko laJesaja 61:1, 2, nokufatulula kutya oshili yopaxunganeko oyo otai ulike kuye. (Lukas 4:16-22) Oikumwifilonga yaye ihapu oya kwafela okuulika kutya okwa li ta yambididwa kuJehova. Nokuli nande ongaho, okwa kala alushe e lineekela mEendjovo daKalunga mokuhonga kwaye.

9. Mokuungaunga kwaye nOvafarisai, ongahelipi Jesus a ulika ohole yaye i na oudiinini yokuhola Eendjovo daKalunga?

9 Eshi Jesus a li a shongwa kovapataneki vomalongelokalunga, ina kendabala oku va finda nokulimonikifa e na eendunge, nonande okwa li ta dulu oku va finda noupu meshongo la tya ngaho. Ponhele yaasho, okwa efa Eendjovo daKalunga di va tomhe. Pashihopaenenwa, dimbuluka eshi Ovafarisai va lundila ovashikuli vaJesus kutya ova nyona omhango yEshabata mokushoshona oilya mepya noku i lya eshi va li tava piti mo. Jesus okwa nyamukula ta ti: “Mboli onye inamu lesha, David eshi a ningile, oye mwene novaendi pamwe naye eshi va li va fya ondjala?” (Mateus 12:1-5) Doshili, ovalumenhu ovo va li ve lishii ouyuki otashi dulika va li va lesha nawa ehokololo olo la nwefwa mo la shangwa mu 1 Samuel 21:1-6. Ngeenge osho, ova dopa okuuda ko oshilihongomwa sha fimana osho shi li mo. Ndelenee Jesus okwa ninga shihapu shi he fi ashike okulesha ehokololo. Okwa diladila kombinga yalo, nokwa tambula ko omafinamhango oo taa dulu okulihongwa mo. Okwa kala e hole omafinamhango oo Jehova a honga okupitila momushangwa oo. Onghee hano, okwa longifa ehokololo olo nosho yo oshihopaenenwa osho sha dja mOmhango yaMoses, opo a holole kutya Omhango oi li pandjele. Sha faafana, ohole yaJesus i na oudiinini oye mu linyengifa a popile Eendjovo daKalunga mokukondjifa eenghendabala dovawiliki vomalongelokalunga doku di pengifa omolwokulimonena ouwa wavo vene ile oku di tuvika nonhopo yeenghulunghedi dovanhu.

10. Ongahelipi Jesus a wanifa omaxunganeko e na sha noukwatya wokuhonga kwaye?

10 Ohole yaJesus yokuhola oshihongwa shaye inai mu pitika nande a honge monghedi oyo kwa li tai lolokifa ile i he na omaukwatya opanhu. Omaxunganeko a nwefwa mo okwa ulika kutya Messias ota ka popya ‘nomilungu di na ewapalonyenye,’ ta longifa “eendjovo diwa.” (Epsalme 45:3; Genesis 49:21) Jesus okwa wanifa omaxunganeko oo mokukaleka etumwalaka laye lihokwifa nola mwenyopala, ta longifa ‘eendjovo donghenda’ eshi a honga oshili oyo kwa li e hole. (Lukas 4:22) Nokape na omalimbililo, ouladi waye owa mwenyopaleka oshipala shaye, nomesho aye okwa ulika elitulemo nohokwe oyo a kala e na moshihongwa shaye. Kasha li tuu shihafifa okupwilikina kuye, nokashi fi tuu oshihopaenenwa shiwa kufye okushikula ngeenge hatu popi navamwe kombinga yaasho twe lihonga!

11. Omolwashike ounghulungu waJesus e li omuhongi inau mu ningifa nande a kale e na ounhwa?

11 Mbela eudeko linene laJesus lokuuda ko oshili yaKalunga nosho yo okupopya kwaye taku hokwifa okwe mu nwefa mo a kale nounhwa? Eshi ohashi ningwa luhapu kovahongi vopanhu. Ndelenee dimbuluka kutya Jesus okwa li omunandunge monghedi yopakalunga. Ounongo wa tya ngaha ihau pitike elinenepeko, omolwaashi “ounongo [otau] kala puava ve lininipika.” (Omayeletumbulo 11:2) Opa li yo shimwe osho sha ningifa Jesus a ha kale nounhwa ile nelinenepeko.

Jesus okwa li e hole ovanhu ovo a honga

12. Ongahelipi Jesus a ulika kutya ka li a hala ovashikuli vaye va kale ve mu tila?

12 Ohole yaJesus yomoule yokuhola ovanhu oya ulikwa alushe mokuhonga kwaye. Okuhonga kwaye inaku mbadameka nande ovanhu ngaashi oko kwovanhu ovo ve na ounhwa. (Omuudifi 8:9) Konima yokumona shimwe shomoikumwifilonga yaJesus, Petrus okwa li a kumwa neenghono, nokwe linyongamena peengolo daJesus. Ndelenee Jesus ka li a hala ovashikuli vaye va kale noumbada woku mu tila. Okwa popya nonghenda ta ti: “Ino tila,” nopo nee okwa lombwela Petrus kombinga yoilonga ihafifa yokuninga ovanhu ovahongwa omo Petrus ta ka kufa ombinga. (Lukas 5:8-10) Jesus okwa li a hala ovahongwa vaye ve linyengifwe kohole yavo vene yokuhola oshili i na ondilo i na sha naKalunga, ndele hakoumbada wokutila omuhongi wavo.

13, 14. Omeenghedi dilipi Jesus a ulika olukeno omolwovanhu?

13 Ohole yaJesus yokuhola ovanhu ovo a honga oya li yo i liwetikile molukeno olo kwa li e va uditile. “Eshi a tala eengudu dovanhu okwe di [udila] onghenda, osheshi ovo va li va hepekwa, ndee va loloka va fa eedi di he na omufita.” (Mateus 9:36) Okwa li e va udila onghenda omolwonghalo yavo ietifa onghenda nokwa li e linyengifwa e va kwafele.

14 Didilika olukeno laJesus pomhito imwe vali natango. Eshi omukainhu e na etiko lohonde e uya puye mongudu yovanhu noku mu kuma keenyemba doshikutu shaye, omukainhu okwa velulwa pashikumwifilonga. Jesus okwa uda eenghono da dja muye, ndele ina mona omunhu oo a velulwa. Okwa konenena opo a mone omukainhu oo. Omolwashike mbela? Haku mu tangunina omolwokunyona kwaye Omhango ile eemhango dovanongo vomishangwa nOvafarisai, ngaashi shiimba omukainhu kwa li a tila kutya osho ta ka ninga. Ponhele yaasho, okwa ti komukainhu: “Omumwangekadona, eitavelo loye ole ku velula. Inda nombili, ove u kale wa veluka koudu woye [wa kwata moiti, NW].” (Markus 5:25-34) Didilika olukeno olo la ulikwa meendjovo odo. Jesus ina tya ashike: “Veluka.” Ponhele yaasho okwa ti: “[Kala] wa veluka koudu woye wa kwata moiti.” Markus apa okwa longifa oshitya osho tashi dulu okutya lelalela “okudengwa nongola,” onghedi oyo ya longifwa luhapu okuhepeka ovanhu. Kungaha, Jesus okwa dimina kutya oudu waye owe mu hepeka, tashi dulika we mu etela ouyahame mudjuu wopalutu nosho yo wopamaliudo. Okwa udila omukainhu oo olukeno.

15, 16. Oiningwanima ilipi yomoukalele waJesus tai ulike kutya okwa konga ouwa movanhu?

15 Jesus okwa ulikila yo ovanhu ohole mokukonga omaukwatya avo mawa. Konakona osho sha ningwa po eshi a shakeneka Natanael, oo konima a ka ninga omuyapostoli. “Jesus okwa mona Natanael te uya kuye, ndele e mu tonga ta ti: Tala, Omuisrael washili e he nekoto.” Jesus okwa tala momutima waNatanael pashikumwifilonga, nokungaha okwe lihonga shihapu kombinga yaye. Doshili, Natanael ka li a wanenena. Okwa li e na omaunghundi aye, ngaashi atusheni tu a na. Doshili, eshi a uda kombinga yaJesus, okwa popya epopyo la yukilila ta ti: “MuNasaret otamu di tuu ouwa nande washa?” (Johannes 1:45-51) Ndelenee, moinima aishe oyo tai dulu okutiwa shi na sha naNatanael, Jesus okwa hoolola okuyukifa elitulemo kwaasho shiwa, ouyuki womulumenhu oo.

16 Sha faafana, eshi omukulunhu wetanga loita—tashi dulika e he fi Omujuda ndele Omuroma—e uya nokwa pula Jesus a velule omupiya waye oo a li ta vele, Jesus okwa li e shi shii kutya omukwaita oo okwa li e na omaunghundi. Omukulunhu wetanga loita wopefimbo olo otashi dulika monghalamwenyo yaye yomonakudiwa kwa li a longa oilonga ihapu yelongifo leenghono, yetileshi lohonde nosho yo yelongelokalunga loipupulu. Ndelenee Jesus okwa yukifa elitulemo kwaasho shiwa—eitavelo la tongomana lomulumenhu oo. (Mateus 8:5-13) Konima yefimbo, eshi Jesus a popya nomukolokoshi oo a li a endjelela koshiti shomahepeko ponho yaye, Jesus ina hanyena omulumenhu oo omolwoukolokoshi waye womonakudiwa, ndelenee okwe mu ladipika neteelelo lonakwiiwa. (Lukas 23:43, NW) Jesus okwa li e shi shii nawa kutya okukala netaleko lii notali tokola vamwe otashi ke va teya ashike omukumo. Nope he na omalimbililo, eenghendabala daye dokukonga ouwa muvamwe oda ladipika ovanhu vahapu va xwepopale.

Ehalo lokuyakula ovanhu

17, 18. Mokutambula ko oshinakuwanifwa shokuuya kombada yedu, ongahelipi Jesus a ulika ehalo lokuyakula vamwe?

17 Euliko likwao li na eenghono lohole yaJesus yokuhola ovanhu ovo a honga ola li ehalo loku va yakula. Manga a li ina ninga omunhu, Omona waKalunga okwa kala alushe e hole ovanhu. (Omayeletumbulo 8:30, 31) E li “Ondjovo” yaJehova ile omupopikalelipo waYe, otashi dulika a kala nokuhafela okuungaunga novanhu. (Johannes 1:1) Ndelenee opo a honge ovanhu monghedi ya yukilila filufilu, osho shi li oshitukulwa shetomheno molwaashi e uyile kombada yedu, “okwe lidula Ye mwene nokwa djala olupe lomupika,” a fiya po ondodo yaye yopombada meulu. (Ovafilippi 2:7; 2 Ovakorinto 8:9) Fimbo a li kombada yedu, Jesus ka li a teelela okuyakulwa. Mepingafano naasho, okwa ti: “[Omona] wOmunhu ine uya okuyakulwa, ndele okuyakula nokuyandja omwenyo waye u ninge oikulila yavahapu.” (Mateus 20:28) Jesus okwa kala metwokumwe neendjovo odo filufilu.

18 Jesus okwa yakula nelininipiko eemhumbwe daavo a honga, e shi ninga nope he na okwoongaonga. Okwa endaenda kolupadi mEdu lEudaneko, a enda eekilometa omafele momalweendo okuudifa omolweenghendabala dokufika kovanhu vahapu ngaashi tashi dulika. Ka li a fa Ovafarisai novanongo vomishangwa ovalinenepeki, ndelenee okwa kala omulininipiki noku shii okupopiwa naye noupu. Ovanhu vomaludi aeshe—ovafimanekwa, ovakwaita, ovapanguli, ovakainhu, ounona, eehepele, ovanaudu, nokuli novanhu ovo va ekelwashi koulipamwe wovanhu—ova li ve uya kuye nehalo, inave mu tila. Ndelenee nande okwa li a wanenena, Jesus okwa li omunhu, kwa li ha loloka nokwa li ha fi ondjala. Naashi nokuli kwa li a loloka ile kwa li a pumbwa okufuda po ile kwa li a pumbwa efimbo lelimweneneno a ilikane, okwa li a pitifa komesho eemhumbwe davamwe komesho yaadi daye.—Markus 1:35-39.

19. Ongahelipi Jesus a tula po oshihopaenenwa mokuungaunga novahongwa vaye nelininipiko, nelididimiko nosho yo nonghenda?

19 Jesus okwa li yo a hala okuyakula ovahongwa vaye. Okwe shi ninga moku va honga nonghenda nosho yo nelididimiko. Eshi va li inava uda ko diva omahongo amwe a fimanenena, ina fya ounye, ina handuka ile e va hanyene. Okwa twikila okukonga eenghedi dipe e va kwafele va ude ko. Pashihopaenenwa, diladila ashike nghee ovahongwa va li va twa eemhata oikando ihapu shi na sha naao kwa li munene mokati kavo. Oikando noikando, fiyo onguloshi fimbo ina dipawa, Jesus okwa longifa eenghedi dipe oku va honga va kalafane nelininipiko. Moshinima eshi shi na sha nelininipiko, ngaashi moinima ikwao, Jesus okwa li ta dulu okutya: ‘Ame onde mu pa oshihopaenenwa.’—Johannes 13:5-15; Mateus 20:25; Markus 9:34-37.

20. Onghedi yokuhonga ilipi ya yoolola ko Jesus kOvafarisai, nomolwashike onghedi oyo ya li i na omupondo?

20 Didilika kutya Jesus ina lombwela ashike ovahongwa vaye osho sha li oshihopaenenwa, ndele okwe va ‘pa oshihopaenenwa.’ Okwe va honga okupitila moshihopaenenwa shaye. Ina popya navo nodino a fa ngeno ye kwa li e va dule ile a fa ngeno kwa li e litala ko a fimana unene nokulonga oinima oyo kwa li te va lombwele. Oyo oya li onghedi yOvafarisai. Jesus okwe va popya ta ti: “Ovo tava lombwele, ndele itava longo sha.” (Mateus 23:3) Jesus okwa ulikila ovahongwa vaye nelininipiko osho omahongo aye taa ti mokukala metwokumwe nao, e a tula moilonga. Onghee hano, eshi a ladipika ovashikuli vaye va kale nonghalamwenyo ya nafangwa ya manguluka ko kohole yokuhola omaliko, kava li ve na okutengeneka osho a hala okutya. Ova dula okumona oushili weendjovo daye tadi ti: “Eembadje odi nomakwena, needila dokeulu odi noihadi, ndele Omona wOmunhu ke na apa ta wilike omutwe waye.” (Mateus 8:20) Jesus okwa yakula ovahongwa vaye moku va tulila po oshihopaenenwa nelininipiko.

21. Oshike tashi ka kundafanwa moshitukulwa tashi landula?

21 Osha yela kutya Jesus okwa li Omuhongi munene oo a li kombada yedu! Ohole yaye yokuhola osho a honga nosho yo ohole yaye yokuhola ovanhu ovo a honga oya li i liwetikile kovanamitima diwa aveshe ovo ve mu mona nove mu uda. Noi liwetikile yo kufye ovo kunena twa konakona oshihopaenenwa osho a tula po. Ndelenee ongahelipi mbela hatu dulu okushikula oshihopaenenwa shaKristus sha wanenena? Oshitukulwa tashi landula otashi ka nyamukula epulo olo.

1. Omolwashike eendjovo dOvaheberi 5:12 tadi dulu shili okuningifa Omukriste e lipule nasha kanini kombinga yaye mwene?

[Efano pepandja 8]

Ongahelipi Jesus a ulika kutya okwa li e hole omafinamhango oo taa hangika mEendjovo daKalunga?

[Efano pepandja 10]

Oto nyamukula ngahelipi?

• Ekanghameno lehongo liwa oshike, nola ulikwa kulyelye?

• Omeenghedi dilipi Jesus a ulika kutya oku hole oshili oyo a honga?

• Ongahelipi Jesus a ulika kutya oku hole ovanhu ovo a honga?

• Oihopaenenwa ilipi tai ulike elininipiko nosho yo ehalo laJesus lokuyakula ovo a honga?

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma