ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w03 4/1 ep. 8-13
  • Kendabala okutala ko vamwe ngaashi Jehova he va tale ko

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Kendabala okutala ko vamwe ngaashi Jehova he va tale ko
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2003
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • Natu tale ko Jona ngaashi naanaa a li
  • Okutala ko Petrus ku li pandjele
  • Nghee oshilihongomwa tashi tulwa moilonga kunena
  • Okwe lihonga komapuko aye
    Natu Hopaeneneni Eitavelo Lavo
  • Okwe lihonga okukala e na onghenda
    Natu Hopaeneneni Eitavelo Lavo
  • Jehova ta tale Jona onheni
    Osho to dulu okulihonga mOmbiibeli
  • Oshikalimo shembo laJona
    Ombiibeli — Etoloko lounyuni mupe lOmishangwa Diyapuki
Tala ouyelele muhapu
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2003
w03 4/1 ep. 8-13

Kendabala okutala ko vamwe ngaashi Jehova he va tale ko

“Kalunga iha tale eshi, omunhu he shi tale.”—1 SAMUEL 16:7, OB-1954.

1, 2. Ongahelipi etaleko laJehova li na sha naEliab la li la yooloka kwaalo laSamuel, noshike hatu dulu okulihonga mwaasho?

MEFELEMUDO eti-11 K.O.P., Jehova okwa li a tuma omuprofeti Samuel metumo lomeholeko. Okwa lombwela omuprofeti oo a ye keumbo lomulumenhu wedina Isai nokuvaeka omonamati waIsai a kale ohamba yaIsrael yomonakwiiwa. Eshi Samuel a mona oshiveli shaIsai, Eliab, okwa li e udite kutya okwa mona shili oo a hoololwa kuKalunga. Ndele Jehova okwa ti: “Ino tala olupe laye nomufika waye, osheshi Ame inandi mu hokwa po. Osheshi [Kalunga iha tale eshi, omunhu he shi tale, OB-1954]. Osheshi omunhu ta tale osho shokombada, ndelenee Omwene ta tale omutima.” (1 Samuel 16:6, 7) Samuel okwa li a dopa okutala ko Eliab ngaashi Jehova e mu tala ko.a

2 Kashi pu tuu kovanhu okunyona mokutala ko kwavo vamwe! Kombinga imwe, otashi dulika tu pukifwe koohandimwe ovo emoniko lavo lokombada liwa ndele meni kave na omafinamhango opaenghedi. Mepingafano naasho, otashi dulika tu kale tu na onyanya notwa kwata moiti mokutala ko kwetu oohandimwe ovo omaukwatya avo hae tu nyemateke.

3, 4. (a) Ngeenge oupyakadi owa holoka pokati kOvakriste vavali, keshe umwe womuvo oku na okutokola toko a ninge shike? (b) Omapulo elipi tu na okulipula ngeenge tu na okuhaudafana kwa kwata moiti nomwiitaveli mukwetu?

3 Omaupyakadi otaa dulu okuholoka po ngeenge ohatu endelele okutokola vamwe—nokuli naavo tu shii oule womido. Otashi dulika wa li u na eenhamanana da kwata moiti nOmukriste oo a li nale kaume koye kopofingo. Mbela owa hala okupanga vali oukaume naye? Oshike tashi ke ku kwafela u shi pondole?

4 Omolwashike ito tale nawa Omukriste omumwaxo ile omumwanyoko oule wefimbo? Naasho shi ninga u na eendjovo daJesus momadiladilo odo tadi ti: “Kape na ou ta dulu okuuya kuame okuninga Tate, ou a tuma nge, te mu shili.” (Johannes 6:44) Opo nee lipula kutya: ‘Omolwashike Jehova a nanena omunhu oo kOmona waYe? Omaukwatya mawa elipi omunhu oo e na? Mbela onda kala ihandi tale ko omaukwatya oo ile handi a tale ko inaa fimana? Omolwashike mbela twa li twa ninga ookaume nale? Mbela oshike sha li sha nanena nge komunhu oo?’ Petameko, otashi dulika u mone shidjuu okudiladila komaukwatya mawa, unene tuu ngeenge owa kala wa kwata onghone efimbo lile. Ndelenee oyo oyo onghatu ya fimanenena shi na sha nokutungulula oukaume pokati keni vavali. Okufaneka nghee osho tashi dulu okuningwa, natu tale komaukwatya mawa ovalumenhu vavali ovo omafimbo amwe hava talika ko nai omolwomapuko avo. Ovo omuprofeti Jona nosho yo omuyapostoli Petrus.

Natu tale ko Jona ngaashi naanaa a li

5. Oshilonga shilipi sha li sha pewa Jona, nokwa li e linyenga ngahelipi?

5 Jona okwa longa e li omuprofeti kouhamba waIsrael wokolundume momafiku ohamba Jerobeam omutivali, omona waJoas. (2 Eehamba 14:23-25) Efiku limwe, Jehova okwa lombwela Jona a fiye po Israel noku ye kuNinive, oshilandopangelo shOuhamba waAssiria oshinaenghono. Oshilonga shaye osha li shike? Okulondwela ovakalimo vaNinive kutya oshilando shavo shinene osha li tashi ka hanaunwa po. (Jona 1:1, 2) Ponhele yokushikula elombwelo laKalunga, Jona okwa faduka po. Okwa londa moshikepa oyo ya li ya yuka kuTarsis, kokule naNinive.—Jona 1:3.

6. Omolwashike Jehova a hoolola Jona a ye kuNinive?

6 Oshike hashi uya momadiladilo oye ngeenge to diladila Jona? Mbela oho mu diladila e li omuprofeti iha dulika? Oku mu tala kombada otaku dulu okweetifa exulifodiladilo olo. Ndele mbela Kalunga okwa nangeka po Jona e li omuprofeti molwaashi kwa li iha dulika? Doshili hasho! Jona okwa li e na omaukwatya amwe mawa. Konakona ondjokonona yaye e li omuprofeti.

7. Okoshi yeenghalo dilipi Jona a li ta longele Jehova muIsrael, nongahelipi oku shi shiiva taku nwefa mo etaleko loye li na sha naye?

7 Jona okwa li shili a longa noudiinini muIsrael, oshitukulwa osho sha li ovanhu ihava pwilikine. Omuprofeti Amos, oo a kala ko hanga pefimbo limwe naJona, okwa hokolola Ovaisrael vopefimbo olo ve li ovaholi vomaliko nomalihafifo.b Oinima ii oya li tai ningwa moshilongo, ndele Ovaisrael ova li filufilu ve he na ko nasha nayo. (Amos 3:13-15; 4:4; 6:4-6) Ndelenee efiku nefiku Jona okwa wanifa po noudiinini oshilonga shaye shoku va udifila. Ngeenge ove ou li omuudifi wonghundana iwa, ou shii nghee shidjuu okupopya novanhu ovo ve udite inava pumbwa sha nove he na ko nasha. Onghee hano, fimbo hatu dimine omaunghundi aJona, natu dimbulukwe omaukwatya aye oudiinini nelididimiko eshi a udifila Ovaisrael ve he fi ovadiinini.

8. Omashongo elipi kwa li taa ka shakenekwa komuprofeti Omuisrael muNinive?

8 Oshilonga shokuya kuNinive osha li sha kwatela mo nokuli eshongo lidjuu unene. Opo a fike koshilando osho, Jona okwa li e na okweenda eekilometa 800 kolupadi—olweendo lidjuu olo la li tali ka kufa hanga omwedi. Ngeenge okwa fiki oko, omuprofeti okwa li e na okuudifila Ovaassiria ovo va li va shiivikila onyanya yavo. Omahepeko onyanya okwa li luhapu oshitukulwa shoita yavo. Ove litada nokuli shi na sha nonyanya yavo. Itashi kumwifa eshi Ninive sha li sha ifanwa ‘oshilando shomatimba ohonde’!—Nahum 3:1, 7, OB-1954.

9. Eshi oshikungulu shidjuu sha li sha tula ovaendifuta moshiponga, Jona okwa ulika omaukwatya elipi?

9 Omolwoku he na naanaa ehalo okudulika kelombwelo laJehova, Jona okwa londa oshikepa oyo ye mu twala kokulekule naako kwa li e na oku ka longa oshilonga shaye. Ndele nande ongaho, Jehova ina kanifa elineekelo momuprofeti waye ile a longekide po umwe opo a ye ponhele yaye. Ponhele yaasho, Jehova okwa katuka opo a ningife Jona a mone kutya oshinakuwanifwa shaye osha kwata moiti. Kalunga okwa etifa oshikungulu shidjuu mefuta. Oshikepa oyo ya li ya humbata Jona oya li ya telaanifwa komakufikufi. Ovanhu ve he na ondjo ova li ve li pokufya omolwaJona. (Jona 1:4) Jona okwe linyenga ngahelipi? Molwaashi ka li a hala ovaendifuta ovo va li moshikepa va kanife eemwenyo davo medina laye, Jona okwe va lombwela ta ti: “Kwateni nge, nye mu ekele nge mefuta, efuta opo tali mu lotele.” (Jona 1:12) Eshi xuuninwa ovaendifuta ve mu ekela mefuta ka li e na etomheno lokudiladila kutya Jehova ote ke mu xupifa mo. (Jona 1:15) Ndelenee Jona okwa li a hala okufya ponhele yovaendifuta. Mbela katu wete omaukwatya aye ouladi, elininipiko nosho yo ohole oo a ulikwa apa?

10. Oshike sha ningwa po konima eshi Jehova a pa vali Jona oshilonga shaye?

10 Xuuninwa, Jehova okwa xupifa Jona. Mbela okukatuka kwaJona oko opo a ningi okwe mu ninga a kale ina wana vali okulonga e li omukalelipo waKalunga? Ahowe, panghenda nopahole Jehova okwa pa vali omuprofeti oshilonga shaye shoku ka udifila Ovaninive. Eshi Jona a fika muNinive, okwa lombwela ovakalimo vamo nouladi kutya owii wavo munene owa fika koshipala shaKalunga nonokutya oshilando shavo otashi ka hanaunwa po konima yomafiku 40. (Jona 1:2; 3:4) Konima yokuuda etumwalaka laJona la yukilila, Ovaninive ove lidilulula noshilando shavo osha li sha xupifwa.

11. Oshike tashi ulike kutya Jona okwe lihonga oshilihongomwa tashi ti sha?

11 Natango Jona ka li e na etaleko la yuka. Ndele okupitila moshihopaenenwa tashi longo, Jehova okwa kwafela Jona nelididimiko e lihonge kutya Ye oha tale moule, ha keholokepo longaho. Oha konakona omitima. (Jona 4:5-11) Oushili oo kutya Jona okwe lihonga oshilihongomwa tashi ti sha ou liwetikile mehokololo li li paushili olo a shanga ye mwene. Ehalo laye lokushanga shi na sha nomapuko aye mwa kwatelwa nokuli omauyelele a fifa ohoni otai yandje natango oumbangi welininipiko laye. Ohashi pula ouladi okudimina epuko!

12. (a) Otu shi shii ngahelipi kutya Jesus oku na etaleko li na sha novanhu la faafana nolaJehova? (b) Otwa ladipikwa tu kale netaleko lilipi li na sha novanhu ovo hatu udifile onghundana iwa? (Tala oshimhungu pepandja 9.)

12 Omafelemido konima yaasho, Jesus Kristus okwa popya sha shiwa shi na sha noshiningwanima shomonghalamwenyo yaJona. Okwa ti: “Ngaashi Jona a kalele medimo loshikwameva omitenya nhatu nomaufiku atatu, hano osho yo Omona wOmunhu ota ka kala koshi yedu omitenya nomaufiku atatu.” (Mateus 12:40) Eshi Jona ta ka nyumunwa, ota ka shiiva kutya Jesus okwa faafanifa efimbo laYe lokukala mombila nefimbo lokuhalonga sha kwomonghalamwenyo yaye. Mbela inatu hafa eshi hatu longele Kalunga oo iha efa ovapiya vaye ngeenge tava ningi omapuko? Omupsalme okwa shanga ta ti: “Ngaashi xe ta file ounona vaye onghenda, Omwene osho ha file onghenda ava have mu tila. Osheshi Oye ta shiiva oshitwe yetu, nhumbi tu li; ota dimbulukwa, nokutya fye ondwi yedu.” (Epsalme 103:13, 14) Doshili, “ondwi” oyo—mwa kwatelwa ovanhu inava wanenena kunena—otai dulu okuninga shihapu kekwafo lomhepo iyapuki yaKalunga.

Okutala ko Petrus ku li pandjele

13. Oikala ilipi yaPetrus tai dulu okuuya momadiladilo, ndele omolwashike Jesus a li e mu hoolola a kale omuyapostoli?

13 Paife natu konakoneni pauxupi oshihopaenenwa oshitivali, osho shomuyapostoli Petrus. Ngeno owa li nee wa pulwa u hokolole Petrus, mbela oto ka diladila diva komaukwatya ngaashi okweendelela okupopya nosho yo okulinenepeka nokuli? Heeno, Petrus okwa ulika omaukwatya oo omafimbo amwe. Ndele mbela ngeno Jesus okwa hoolola Petrus e li umwe womovayapostoli vaye 12 ngeenge Petrus okwa li shili omulumenhu ha endelele okupopya ile e na elinenepeko? (Lukas 6:12-14) Doshili hasho! Jesus ina yandja elitulemo komapuko oo ndele okwa tala omaukwatya mawa aPetrus.

14. (a) Oshike tashi dulu okuyelifa okukala kwaPetrus e li omupopi e he na outile? (b) Omolwashike tu na okupandula eshi Petrus a pula omapulo luhapu?

14 Petrus omafimbo amwe okwa katukile e li omupopiliko wovayapostoli vakwao. Vamwe otashi dulika ve shi tala ko shi li euliko loku he na elininipiko. Ndele mbela osho ngoo ngaho? Okwa popiwa kutya Petrus otashi dulika oye a li omukulunhu e dule ovayapostoli vakwao—tashi dulika a li omukulunhu nokuJesus. Ngeenge osho oshi li mondjila, osho otashi dulu okukwafela okuyelifa kutya omolwashike Petrus kwa li luhapu oye omupopi wotete. (Mateus 16:22) Ndelenee ope na oshinima shimwe natango shokukonakonwa. Petrus okwa li omulumenhu e na oupamhepo muwa. Enota laye leshiivo ole mu linyengifa a pule omapulo. Okupula kwaye omapulo okwe tu etela ouwa. Jesus okwa popya oinima ihapu i na ongushu mokunyamukula omapulo aPetrus, noinima oyo oya shangwa mOmbibeli. Pashihopaenenwa, osha li menyamukulo kepopyo laPetrus eshi Jesus a popya shi na sha ‘nelenga lidiinini.’ (Lukas 12:41-44, OB-1954) Diladila yo kepulo laPetrus tali ti: “Fye otwa fiya ko oinima aishe, notwe ku shikula; ohatu mono shike?” Olo ola twala fiyo okeudaneko laJesus tali pameke, tali ti: “Keshe ou a fiya ko omolwedina lange omaumbo ile ovamwaxe ovalumenhu ile ovamwaina ovakainhu ile xe ile ina ile ovana ile omapya, oye te ke i mona ko ihapu i dule ei, nomwenyo waalushe ote u fyuulula.”—Mateus 15:15; 18:21, 22; 19:27-29.

15. Omolwashike taku dulu okutiwa kutya Petrus okwa li shili omudiinini?

15 Petrus okwa li e na oukwatya umwe natango muwa—okwa li omudiinini. Eshi vahapu vomovahongwa va efa okushikula Jesus molwaashi inava uda ko amwe omomahongo aye, Petrus oye kwa li a popya noku he na okwoongaonga ponhele yovayapostoli 12 ndele ta ti: “Omwene, otu ye kulyelye ngeno? Ove u neendjovo domwenyo waalushe.” (Johannes 6:66-68) Eendjovo odo kada li tuu da hafifa omutima waJesus! Konima yefimbo, eshi ongudu yovahangakeni ye uya okukwata Omwene, vahapu vomovayapostoli vaye ova faduka po. Ndele Petrus okwa shikula ongudu e i li kokule ndele ta i lela moshihale shomupristeri omukulunhu. Ouladi oo we mu linyengifa a ye oko, ndele haumbada. Fimbo Jesus a li ta pulwaapulwa, Petrus okwa ya pongudu yOvajuda ovo va li tava xuxumukwa pomundilo. Umwe womovapiya vomupristeri omukulunhu okwe mu dimbuluka ndele te mu popi kutya okwa kala naJesus. Heeno, Petrus okwe lidimbika Omwene waye, ndele inatu dimbwa nande kutya osha li oudiinini nosho yo okunakonasha naJesus kwaye oyo ya twala Petrus monghalo oyo ya nyika oshiponga, oyo ovayapostoli vahapu va li ve he na ouladi oku i shakeneka.—Johannes 18:15-27.

16. Omolwetomheno tali longo lilipi twa konakona omaukwatya mawa aJona naPetrus?

16 Omaukwatya mawa aPetrus oku dule unene omaunghundi aye. Osha faafana yo shi na sha naJona. Ngaashi ashike twa konakona omaukwatya mawa mahapu aJona naPetrus shi dulife kashiimba nale, otu na okulideula sha faafana tu kale hatu tale ko nawa ovamwatate novamwameme vopamhepo kunena. Okuninga ngaho otashi ka eta ekwatafano liwa navo. Omolwashike mbela pe na omhumbwe yashili yokuninga ngaho?

Nghee oshilihongomwa tashi tulwa moilonga kunena

17, 18. (a) Omolwashike tashi dulika okuhaudafana ku holoke pokati kOvakriste? (b) Omayele Ombibeli elipi taa dulu oku tu kwafela tu kandule po omaudjuu novaitaveli vakwetu?

17 Ovalumenhu, ovakainhu nounona veendodo domaxupilo adishe nosho yo ehongo nomaputuko opamihoko otava longele Jehova va hangana kunena. (Ehololo 7:9, 10) Katu wete tuu omaukwatya e lili noku lili meongalo lopaKriste! Molwaashi eshi hatu longele Kalunga ohatu kwatafana luhapu novamwatate, okuhaudafana otaku ka holoka omafimbo amwe.—Ovaroma 12:10; Ovafilippi 2:3.

18 Nonande otu wete omaunghundi ovamwatate, ihatu yandje elitulemo kuo. Ohatu kendabala okuhopaenena Jehova, oo omupsalme a imba shi na sha naye ta ti: “Omwene, ngenge to konenene omawii, Omwene, olyelye ta kala po?” (Epsalme 130:3) Ponhele yokuyandja elitulemo komaukwatya oo taa dulu oku tu tukaula, ohatu ‘lalakanene eshi tashi hapupalifa ombili netungafano.’ (Ovaroma 14:19) Ohatu kendabala okutala ko oohandimwe ngaashi Jehova he va tale ko, hatu efa okutala komapuko ndele hatu yandje elitulemo komaukwatya mawa. Ngeenge hatu shi ningi, ohashi tu kwafele tu ‘lididimikilafane.’—Ovakolossi 3:13.

19. Tumbula eenghatu tadi longo odo Omukriste ta dulu okukatuka mokukandula po okuhaudafana kwa kwata moiti.

19 Ongahelipi ngeenge okuhaudafana okwa holoka po oko itaku dulu okupongololwa po nomupondo momitima detu? (Epsalme 4:5) Mbela osho osha holoka pokati koye nomwiitaveli mukweni? Omolwashike ito kendabala u kandule po oshinima osho? (Genesis 32:13-15) Tete, ilikana kuJehova, to pula ewiliko laye. Opo nee, u na omaukwatya mawa omunhu oo momadiladilo, popya naye “mengungumano lounongo.” (Jakob 3:13) Mu lombwela kutya owa hala okukala u na ombili naye. Dimbuluka omayele a nwefwa mo taa ti: ‘Kala ho endelele okupwilikina, liteelela mokupopya, liteelela mokuhanduka.’ (Jakob 1:19) Omayele okukala ho “liteelele mokuhanduka” otaa ulike kutya omunhu oo otashi dulika a ninge sha ile a popye sha osho tashi dulu oku ku handukifa. Ngeenge osho osha ningwa, pula Jehova ekwafo opo u kale u na elipangelo. (Ovagalati 5:22, 23, NW) Efa omumwaxo a popye osho shi li momutima waye, ndele pwilikina nawa. Ino mu kwata melaka, nokuli nande ito tu kumwe nakeshe osho ta ti. Etaleko laye otashi dulika li kale la puka, ndele nande ongaho olo etaleko laye. Kendabala okuuda ko oupyakadi pataleko laye. Osho otashi dulika shi kwatele mo okulitalela ove mwene metaleko lomumwaxo.—Omayeletumbulo 18:17.

20. Ngeenge taku kandulwa po omaupyakadi, omolwashike sha fimana okupwilikina nawa osho omunhu mukweni ta popi fimbo ino nyamukula?

20 Ngeenge olufo oloye lokupopya, popya nonghenda. (Ovakolossi 4:6) Lombwela omumwaxo osho u hole shi na sha naye. Yandja ombili shi na sha nakeshe osho wa ninga osho sha etifa okuhaudafana. Ngeenge eenghendabala doye delininipiko oda eta ediminafanepo, yandja olupandu kuJehova. Ngeenge hasho, twikila okupula ewiliko kuJehova fimbo to kongo eemhito dimwe opo u ninge ombili.—Ovaroma 12:18.

21. Ongahelipi eenghundafana odo de ku kwafela u tale ko vamwe ngaashi Jehova he va tale ko?

21 Jehova oku hole ovapiya vaye aveshe. Okwa hafa oku tu longifa atusheni moilonga yaye nonande inatu wanenena. Eshi hatu lihongo shihapu kombinga yetaleko laye li na sha navamwe, ohole yetu yokuhola ovamwatate novamwameme otai ka kula. Ngeenge ohole yetu yokuhola Omukriste mukwetu oya talala, otai dulu okuxwamekululwa. Itatu ka mona tuu omanangeko noupuna ngeenge otwa ningi eenghendabala da mana mo dokukala hatu tale ko nawa vamwe—heeno, doku va tala ko ngaashi Jehova he va tale ko!

[Omashangelo opedu]

a Konima yefimbo osha ka yela mo kutya Eliab muwa ka li e na omaukwatya oo tae mu ningi ohamba iwa yaIsrael. Eshi Omufilisti omutongolume Goljat a shonga Ovaisrael molwoodi, Eliab nosho yo ovalumenhu vamwe vaIsrael ova li va kwatwa koumbada.—1 Samuel 17:11, 28-30.

b Omolwomafindano amwe a fimana nosho yo okutungululwa kwoshitukulwa shonale nosho yo ofuto oyo tashi dulika ya ongelwa omolwaasho, osha yela kutya Jerobeam omutivali okwa ninga shihapu okuhapupalifa oupuna wouhamba wokolundume.—2 Samuel 8:6; 2 Eehamba 14:23-28; 2 Omafimbo 8:3, 4; Amos 6:2.

Oto nyamukula ngahelipi?

• Jehova oha tale ko ngahelipi omaunghundi ovapiya vaye ovadiinini?

• Omaukwatya mawa elipi aJona naPetrus to dulu okutumbula?

• Etaleko lilipi li na sha nokutala ko ovamwaxo Ovakriste wa tokola toko okukala u na?

[Oshimhungu pepandja 9]

Diladila nghee vamwe hava talwa ko kuKalunga

Eshi to dilonga kehokololo lOmbibeli li nasha naJona, mbela ou wete omhumbwe yokukala netaleko lipe lokutala ko ovanhu ovo ho udifile alushe onghundana iwa? Otashi dulika tava monika va fa va wanenwa ile ve he na ko nasha ngaashi Ovaisrael, ile tashi dulika va anye etumwalaka laKalunga. Ndele nande ongaho, mbela Jehova Kalunga ohe va tale ko ngahelipi? Nokuli noohandimwe vamwe ovo va tumbala monghalelo ei yoinima otava dulu okukonga Jehova efiku limwe, ngaashi ashike ohamba yokuNinive ye lidilulula shi li oshidjemo shokuudifa kwaJona.—Jona 3:6, 7.

[Efano pepandja 8]

Mbela oho tale ko vamwe ngaashi Jehova he va tale ko?

[Efano pepandja 10]

Jesus okwa mona sha shiwa okupopya shi na sha noshimoniwa shaJona

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma