ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w03 4/1 ep. 24-29
  • Kaleni ‘nombili novanhu aveshe’

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Kaleni ‘nombili novanhu aveshe’
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2003
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • Moukwaneumbo
  • Moukalele wetu
  • Meongalo
  • ‘Ombili novanhu aveshe’
  • Ounambili—oukwatya wopaKriste wa fimanenena
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2003
  • Okukala nomwenyo muwa — Ohaku tu etele ngahelipi ouwa?
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (Oshifo shokukonakonwa) — 2020
  • Ngeenge owa kala wa ngungumana, oto ka kala wa pama
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (yokukonakonwa)-2023
  • “Olyelye omunongo nomunaendunge mokati keni?”
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2008
Tala ouyelele muhapu
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2003
w03 4/1 ep. 24-29

Kaleni ‘nombili novanhu aveshe’

“Va dimbulukifa, va . . . kale nombili ve nonghenda novanhu aveshe.”—TITUS 3:1, 2.

1. Omolwashike shi he fi shipu alushe okuulika ounambili?

OMUYAPOSTOLI Paulus okwa shanga ta ti: “Kaleni ovahopaeleli vange ngaashi aame omuhopaeleli waKristus.” (1 Ovakorinto 11:1) Ovapiya vaKalunga aveshe kunena otava kendabala neenghono okudulika kekumaido olo. Doshili, kashi fi shipu omolwaashi otwa fyuulula kovakulunhu vetu votete vopanhu omahalo okulihola mwene nosho yo oikala oyo itai tu kumwe noshihopaenenwa shaKristus. (Ovaroma 3:23; 7:21-25) Ndele nande ongaho, ngeenge tashi uya pokuulika ounambili, atusheni ohatu dulu okupondola ngeenge otwa ningi eenghendabala. Ndelenee okulineekela mokutokola toko kwetu vene inashi wana. Oshike mbela sha pumbiwa vali?

2. Ongahelipi hatu dulu okukala ‘nombili novanhu aveshe’?

2 Ounambili wopakalunga ou li shimwe shomoiimati yomhepo iyapuki. Apa pe fike okuliyandja kwetu kewiliko leenghono daKalunga tadi longo, opo ngoo tapu kala pe fike okulimonikila kwoiimati yado. Ngeenge hatu ningi ngaho, opo ashike hatu ka dula okukala “nombili” novanhu aveshe. (Titus 3:2) Natu konakone nghee hatu dulu okuhopaenena oshihopaenenwa shaJesus noku shi ninga tashi shiiva opo ovo hatu endafana navo ve ‘limonene etulumuko.’—Mateus 11:29; Ovagalati 5:22, 23, NW.

Moukwaneumbo

3. Onghalo youkwaneumbo ilipi tai ulike omhepo younyuni?

3 Monghalo imwe omo ounambili wa fimanenena omoukwaneumbo. Ehangano lOukalinawa lOunyuni otali tengeneke kutya elongifo leenghono moukwaneumbo otali eta oshiponga shinene koukalinawa wovakainhu shi dulife oiponga aishe kumwe yoihauto noyomalaria. Pashihopaenenwa, muLondon shaEngland oshitine shoilonga yomunyonena yelongifo leenghono oyo ya lopotwa osha longwa moukwaneumbo. Luhapu opolifi ohai shakeneke ovanhu ovo hava ulike ehandu lavo okupitila ‘mefulakato netukano.’ Osho nokuli shii unene, ovalihomboli vamwe ova efa “onya” i piyaneke ekwatafano lavo. Ashishe osho euliko lii ‘lomhepo younyuni,’ nomhepo ya tya ngaho itai tambulwa ko moukwaneumbo wopaKriste.—Ovaefeso 4:31; 1 Ovakorinto 2:12.

4. Ounambili otau dulu okukala u na enwefemo la tya ngahelipi moukwaneumbo?

4 Opo tu kondjife oikala younyuni, otwa pumbwa omhepo yaKalunga. “[Apa] Omhepo yOmwene tai kala po, ope nemanguluko.” (2 Ovakorinto 3:17) Ohole, olune, elipangelo mwene nosho yo onheni ohai pameke oukumwe wovalumenhu novakainhu inava wanenena. (Ovaefeso 5:33) Ounambili ohau ningi onghalo i kale ihafifa moukwaneumbo mepingafano nokutanguna neenyamukudi odo tadi nyono po omaukwaneumbo mahapu. Osho omunhu ta popi osha fimana ndele onghedi oyo te shi popi oyo hai holola oikala yaye yomeni. Okunakonasha nokukala noshisho ngeenge tai ulikwa nounambili ohashi ninipike omashilafano. Ohamba inaendunge Salomo oya shanga tai ti: “Enyamukulo litalala [ile “lombili,” NW] tali kandula po oupyuhandu, ndelenee ondjovo ikukutu tai tukulula ehandu.”—Omayeletumbulo 15:1.

5. Ongahelipi ounambili tau dulu okukwafela moukwaneumbo oo wa tukauka palongelokalunga?

5 Ounambili owa fimana unene tuu moukwaneumbo oo wa tukauka palongelokalunga. Ngeenge tau ulikwa pamwe noilonga yolune, otau dulu okukwafela mokufinda ovo ve he na ohokwe ve uye kombinga yaJehova. Petrus okwa yandja omayele kovakainhu Ovakriste taa ti: “Dulikeni kovalumenhu veni, opo naavo yo inava dulika kondjovo, va findwe keenghedi dovakainhu nande eendjovo kadi po, eshi ve wete, nhumbi hamu ende moukoshoki nometilokalunga. Omidjalo deni doulenga di ha kale odo dokombada ngaashi omapando eexwiki nokulimangela eenyemba doshingoldo ile okudjala oikutu youlenga, ndelenee omunhu womeni womomutima omokuhaxula po kwomhepo yombili noyelimweneneno oyo i nondilo koshipala shaKalunga.”—1 Petrus 3:1-4.

6. Ongahelipi okuulika ounambili hashi pameke ekwatafano pokati kovadali nounona?

6 Pokati kovadali nounona otashi dulika pu ha kale ombili unene tuu ngeenge ohole yokuhola Jehova kai po. Ndelenee momaukwaneumbo aeshe opaKriste omwa pumbwa okuulikwa ounambili. Paulus okwa kumaida ooxe ta ti: “Inamu shinda ovana veni noku va handukifa, va tekuleni meduliko nomekumaido lOmwene.” (Ovaefeso 6:4) Ngeenge moukwaneumbo omwa kala ounambili, ekwatafano lopofingo pokati kovadali nounona otali kala la pama. Dean, umwe womounona vatano, okwa dimbulukwa shi na sha naxe ta ti: “Tate okwa li omunambili. Itandi dimbulukwa nande hatu tanguna naye—nokuli naashi nda li omunamido omulongo nasha. Okwa li alushe omunambili, nokuli nongeenge a li a handuka. Omafimbo amwe okwa li ha handukile nge nokulombwela nge ndi ye konduda yange ile ta indike nge oule wokafimbo ndi ha kufe ombinga moinima yonhumba oyo ndi hole, ndele kakwa li hatu tanguna nande. Ka li ashike tate wetu. Okwa li yo kaume ketu nokakwa li twa hala oku mu nyematifa.” Ounambili ohau kwafele shili okupameka ekwatafano pokati kovadali nounona.

Moukalele wetu

7, 8. Omolwashike okuulika ounambili moukalele womomapya kwa fimanenena?

7 Onghalo imwe omo ounambili wa fimana oyo oukalele womomapya. Eshi hatu tukula navamwe onghundana iwa yOuhamba, ohatu shakeneke ovanhu ve na oikala ya yoolokafana. Vamwe ohava pwilikine nehafo ketumwalaka leteelelo olo hatu va etele. Vamwe, omolwomatomheno e lili noku lili, otashi dulika ve he linyenge nawa. Peemhito da tya ngaho, oukwatya wounambili ohau kala ekwafo linene kufye opo tu wanife po oshilonga shetu shokukala eendombwedi fiyo okominghulo dedu.—Oilonga 1:8; 2 Timoteus 4:5.

8 Omuyapostoli Petrus okwa shanga ta ti: “Yapuleni Omwene Kristus momitima deni, nye mu hangike alushe mu shii kunyamukula keshe tuu ou te mu pula ekanghameno leteelelo eli li li munye, ndelenee shi ningeni [nombili nefimaneko, OB-1986].” (1 Petrus 3:15, 16) Molwaashi otwa tala ko neenghono Kristus e li Omuhopaenenwa wetu, ohatu kala twa lungama opo tu ulike ounambili nefimaneko ngeenge hatu yandje oundombwedi kwaavo tava popi nonyanya. Onghedi yelihumbato la tya ngaho luhapu ohali eta oidjemo ikumwifi.

9, 10. Hokolola oshimoniwa osho tashi ulike ongushu younambili moukalele womomapya.

9 Eshi omukainhu waye a yeulula oo a konghola peumbo lavo, Keith okwa li e li monima. Eshi omukainhu waKeith a shiiva kutya omutalelipo wavo oumwe womEendombwedi daJehova, okwa li a handuka nokwa lundila Eendombwedi kutya ohadi ningi ounona onyanya. Omumwatate okwa kala a ngungumana. Okwa nyamukula nombili ta ti: “Ombili eshi u udite ngaho. Mbela ohandi dulu oku ku ulikila osho Eendombwedi daJehova da itavela?” Keith okwa li ta pwilikine keenghundafana nokwe uya komuvelo a xulife po etalelepo lomumwatate.

10 Konima yefimbo, ovalihomboli ovo ova hovela okulivela ombedi eshi va ungaunga nomutalelipo wavo monghedi yonyanya. Oikala yaye younambili oya kuma omaliudo avo. Keith nomukainhu waye okwa li va kumwa eshi konima yoshivike omumwatate oo a aluka, nove mu efa a yelife ekanghameno lopamishangwa laasho a itavela. Konima yefimbo ova ti: “Omido mbali lwaapo da landula ko, otwa pwilikina luhapu kwaasho Eendombwedi dikwao da popya.” Ova dimina okukala nekonakonombibeli, nolwaxuuninwa aveshe vavali ova ninginifwa shi li edidiliko kutya ove liyapulila Jehova. Kashi fi tuu ondjabi iwa kOndombwedi oyo ya talela po tete Keith nomukainhu waye! Ondombwedi oyo oya ka shakeneka ovalihomboli ovo konima eshi pwa pita omido nopefimbo opo okwa li ve li omumwaxe nomumwaina wopamhepo. Ounambili ohau pondola.

11. Omonghedi ilipi ounambili tau dulu okuyeulula omhito opo omunhu a tambule ko oshili yopaKriste?

11 Oimoniwa yaHarold eshi a li omukwaita okwa li ye mu nyikifa oluhodi noye mu ningifa a kale a limbililwa shi na sha nokukala po kwaKalunga. Oshinima vali shimwe sha weda ko komaupyakadi aye, oshiponga shohauto osho sha etifwa komushingi oo kwa li a kolwa, osho sha fiya Harold noulema waalushe. Eshi Eendombwedi daJehova de uya keumbo laye, Harold okwe di pula di he mu talele po vali. Ndelenee efiku limwe Ondombwedi yedina Bill okwa li ya hala okutalela po omunhu e na ohokwe oo a li ashike meumbo etitatu okudja pulaHarold. Ndelenee Bill okwa konghola pomuvelo waHarold papuko. Eshi Harold oo kwa li ta endele keenhondje mbali a yeulula omuvelo, Bill okwa yandja ombili divadiva, ta yelifa kutya ye okwa li a hala okutalela po eumbo olo li li poushiinda. Mbela Harold kwe linyenga ngahelipi? Nonande Bill ine shi shiiva, Harold okwa li a mona meenghundana dokoTV oshitukulwa osho kwa li tashi ulike nghee Eendombwedi da longela kumwe mokutunga Olupale lOuhamba lipe mefimbo lixupi neenghono. Molwaashi okwa li a kumwa eshi a mona ovanhu vahapu tava longo va hangana, okwa lundulula oikala yaye shi na sha nEendombwedi. Molwaashi okwa li a kumwa kokuyandja ombili nefimaneko kwaBill nosho yo oikala younambili yaye tai hokwifa, Harold okwa tokola okukala ta tambula ko omatalelepo Eendombwedi. Okwa konakona Ombibeli, okwa ninga exumokomesho nokwa ninga omupiya waJehova a ninginifwa.

Meongalo

12. Omaukwatya ounyuni elipi oilyo yeongalo lopaKriste i na okukondjifa?

12 Onghalo onhinhatu omo ounambili wa fimanenena omeongalo lopaKriste. Okuhatwakumwe oku li apeshe moulipamwe wovanhu kunena. Omatomhafano neemhata oinima oyo hai ningwa alushe kwaavo va tala ko okukalamwenyo pambelela. Omafimbo amwe, omaukwatya opaunyuni a tya ngaho otaa dulu okuuya meongalo lopaKriste nokuliulika okupitila meemhata nomokukondja neendjovo. Ovamwatate ovo ve na oinakuwanifwa ohava kala va nyika oluhodi ngeenge ve na okuungaunga neenghalo da tya ngaho. Ndele nande ongaho, ohole yokuhola Jehova nosho yo ovamwaxe ohai ve linyengifa va alule ovo tava nyono.—Ovagalati 5:25, 26.

13, 14. Oshidjemo otashi dulu okukala ngahelipi ngeenge taku ‘pukululwa nombili ovanandubo’?

13 Mefelemudo lotete, Paulus nakaume kaye Timoteus okwa li va shakeneka oupyakadi kuvamwe ovo va li meongalo. Paulus okwa londwela Timoteus a kale a lungamena ovamwatate ovo va fa oiyuma “inai fimana.” Paulus okwa tomhafana ta ti: “Omupiya wOmwene ina wapala okutwa eemhata, oye e nokukala e [na engungumano, NW], omulongi ta shiiva okulonga nokulididimikila owii; ye e nokupukulula ovanandubo e nombili.” Ngeenge otwa kaleke po ounambili nokuli nonande otwa handukifwa, luhapu ovo itava tu kumwe ohave linyengifwa va talulule okuyandja oushima kwavo. Nokungaha Jehova otashi dulika e “va pe elidilululo opo va shiive oshili,” ngaashi Paulus a twikila okushanga. (2 Timoteus 2:20, 21, 24, 25) Didilika kutya Paulus okwa kwatakanifa engungumano nosho yo elididimiko nounambili.

14 Paulus okwa tula moilonga osho a udifa. Eshi a li ta ungaunga ‘novayapostoli vanene’ vomeongalo laKorinto, okwa kumaida ovamwatate ta ti: “Aame Paulus mwene ohandi mu kumaida [omolwounambili, NW] nolukeno laKristus, ame ou ndi li moipafi yeni, va ti, nda fa nde lininipika, ndele ngenge ndi li kokule nanye, ihandi tila.” (2 Ovakorinto 10:1; 11:5) Doshili, Paulus okwa hopaenena Kristus. Didilika kutya okwa kumaida ovamwatate ovo “omolwounambili” waKristus. Kungaha okwa henuka oikala yokufininika ile youkanyamukulwa. Nope he na omalimbililo ekumaido laye ola li lihokwifa kwaavo va li meongalo ve na omitima hadi ve linyengifa. Okwa xwepopaleka omakwatafano oo kwa li taa ende nai nokwa kwafela okweeta po ombili noukumwe meongalo. Mbela oyo kai fi onghatu oyo atusheni hatu dulu okukendabala okuhopaenena? Ovakulunhuongalo ovo unene va pumbwa okutwifa kumwe eenghatu davo naado daKristus naPaulus.

15. Omolwashike ounambili wa pumbiwa ngeenge taku yandjwa epukululo?

15 Doshili, oshinakuwanifwa shokukwafela vamwe inashi ngabekelwa omafimbo oo ngeenge ombili nosho yo oukumwe weongalo u li moshiponga. Ofimbo omakwatafano inaa enda nai, ovamwatate ova pumbwa ewiliko lopahole. Paulus okwa kumaida ta ti: “Ovamwatate, omunhu ngenge ta hangika a nyona, opo nee onye ava vopamhepo mu pukululeni.” Ndele mbela oshi na okuningwa ngahelipi? Oshi na okuningwa “nomhepo [younambili, NW], ove u lungame naave yo u ha hongaulwe.” (Ovagalati 6:1) Okukala “nomhepo younambili” kashi fi shipu alushe, unene tuu molwaashi Ovakriste aveshe, mwa kwatelwa ovalumenhu ovo va nangekwa po, ove na eamo loulunde. Ndele nande ongaho, ounambili oo tau ka kwafela shi ha kale shidjuu komunhu oo a nyona a dule okupukuluka.

16, 17. Oshike tashi dulu okukwafa okupondola ehalo lokwaanya okutula moilonga epukululo?

16 MOshigreka shopehovelo, oshitya osho sha tolokwa ‘okupukulula’ otashi dulu okuyukifwa kokutula ponhele omakipa a teka, omulandu oo tau yahameke. Ndokotola omuhekeleki oo ta tula ekipa ponhele oha popile mouwa omauwa omulandu. Oikala yaye yengungumano otai hekeleke. Eendjovo dinini odo hadi yandjwa komesho yefimbo ohadi kwafele okuxwepopaleka oupyakadi nonande omwii unene. Sha faafana, epukululo lopamhepo otali dulu okukala liyahameka. Ndelenee ounambili otau li ningifa li tambulwe ko noupu, nokungaha omakwatafano mawa otaa tungululwa notashi yandje omhito kwaao a nyono opo a lundulule onghatu yaye. Nokuli nongeenge epukululo itali tambulwa ko diva, ounambili waao ta yandje ekwafo otau dulu okupondola ehalo lokuhalandula omayele mawa opamishangwa.—Omayeletumbulo 25:15.

17 Ngeenge vamwe tava pukululwa, ohapa kala alushe oshiponga shokutala ko omapukululo e li okukembaula. Omushangi umwe okwe shi popya momukalo ou, ta ti: “Ngeenge hatu pukulula vamwe, ohapa kala oshiponga shoku va fininika, nomolwaasho elixupipiko ola pumbiwa neenghono.” Okukulika ounambili oo hau di melininipiko otashi ka kwafela omuyandjimayele Omukriste a henuke oshiponga osho.

‘Ombili novanhu aveshe’

18, 19. (a) Omolwashike Ovakriste tashi dulika va mone shidjuu okukala nounambili mokuungaunga novapangeli vomounyuni? (b) Oshike tashi ka kwafela Ovakriste va kale nounambili naavo ve na eenghonopangelo, noshidjemo otashi dulu okukala shike?

18 Onghalo imwe omo vahapu hava mono shidjuu okukala nounambili omokuungaunga novapangeli vomounyuni. Doshili, vamwe ovo ve li peendodo deenghonopangelo ohava kala ve na onyanya nokave na oukwao wananghali. (Omuudifi 4:1; 8:9) Ndelenee ohole yetu yokuhola Jehova otai tu kwafele tu tambule ko eenghonopangelo daye da shiya ko nosho yo okudulika neduliko la yeleka kovapangeli. (Ovaroma 13:1, 4; 1 Timoteus 2:1, 2) Nokuli nongeenge ovo ve na eendodo dopombada tava kendabala okushilika ehepaululo letu lomoipafi lokulongela Jehova, ohatu kala twa hafa okukonga eenghedi omo hatu dulu okuyandja omahambeleloyambo etu.—Ovaheberi 13:15.

19 Ihatu ningi nandenande ovatondadi vavo, kashi na nee mbudi kutya otu li meenghalo da tya ngahelipi. Ohatu kendabala okukala nondjele nonande pefimbo opo tuu opo itatu teya omafinamhango ouyuki. Monghedi ya tya ngaho, ovamwatate ova pondola okulalakanena oukalele wavo moilongo 234 mounyuni aushe. Ohatu dulika komayele aPaulus oo kutya natu ‘dulike kovapangeli nokovakulunhu voshilongo noku va fimaneka, fye tu kale twe lilongekidila oshilonga keshe shiwa, tu ha tuke nande omunhu, tu ha patafane, ndele tu kale nombili tu nonghenda novanhu aveshe.’—Titus 3:1, 2.

20. Ondjambi yashike i li po molwaavo ve na ombili navamwe?

20 Ope na omanangeko noupuna mahapu omonakwiiwa kwaavo ve na ounambili. Jesus okwa ti: “Ovanelao [ovanambili, NW], osheshi ovo tava ka fyuulula edu.” (Mateus 5:5) Omolwokukala ve na ounambili, ovamwaxe vaKristus ovavaekwa nomhepo otava ka kala nelao nosho yo oufembanghenda wokupangela oshitukulwa shOuhamba shokombada yedu. “Ongudu inene” ‘yeedi dimwe’ otai twikile okukala nounambili nokuteelela okukalamwenyo mOparadisa kombada yedu. (Ehololo 7:9; Johannes 10:16, OB-1954; Epsalme 37:11) Kae fi tuu omatimaumbwile mawa oo e li komesho! Onghee hano, inatu lipwililikila nande edimbulukifo laPaulus olo a yandja kOvakriste muEfeso ta ti: ‘Hano aame omupandekwa mOmwene, ohandi mu kumaida, mu kale nokweenda ngaashi sha wapalela eifano leni mwa ifanwa nalo, mu kale mu nelininipiko nombili.’—Ovaefeso 4:1, 2.

Okweendulula

• Omanangeko noupuna elipi haa di mokuulika ounambili

• moukwaneumbo?

• moukalele womomapya?

• meongalo?

• Ondjambi yashike ya udanekelwa ovanambili?

[Efano pepandja 25]

Ounambili owa fimana unene tuu moukwaneumbo oo wa tukauka palongelokalunga

[Efano pepandja 25]

Ounambili ohau pameke omakwatafano oukwaneumbo

[Efano pepandja 27]

Nyamukula nombili nefimaneko

[Efano pepandja 28]

Ounambili womuyandjimayele ohau kwafele oo a nyona

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma