ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w03 5/1 ep. 27-32
  • Hekeleka ovo va nyika oluhodi

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Hekeleka ovo va nyika oluhodi
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2003
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • Hekeleka vamwe nehekeleko olo Kalunga ha yandje
  • Ngeenge okukalamwenyo kwa nyonwa kelongifo leenghono ile koudjuu wopamaxupilo
  • Ngeenge va taalelwa koikungulu nokomakakamo edu
  • Ngeenge oshilyo shoukwaneumbo sha fya
  • Nghee Kalunga ha hekeleke ovanhu
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (yomoukalele)—2016
  • Natu ‘hekelekeni aveshe ovo va polimana’
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2011
  • Natu kaleni twe lineekela Jehova, ‘Kalunga kehekeleko alishe’!
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2011
  • Okuhekeleka ovo va hepekwa pamilele
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (Oshifo shokukonakonwa) — 2019
Tala ouyelele muhapu
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2003
w03 5/1 ep. 27-32

Hekeleka ovo va nyika oluhodi

“[Omwene] okwa vaeka nge . . . okuhekeleka ava va polimana.”—JESAJA 61:1, 2.

1, 2. Oolyelye tu na okuhekeleka, nomolwashike?

JEHOVA, Kalunga kehekeleko alishe lashili, ohe tu hongo tu kale tu na ko nasha ngeenge vamwe tava mono oixuna. Ohe tu hongo tu kale hatu “[popi] nehekeleko neemwenyo da polimana,” nokuhekeleka ovo va nyika oluhodi. (1 Ovatessaloniki 5:14, NW) Ngeenge ekwafo la tya ngaho ola pumbiwa, ohatu li yandje kovalongelikalunga vakwetu. Ohatu ulikile yo ohole ovo ve li kondje yeongalo, nokuli naavo ihava ulike nande kutya ove tu hole.—Mateus 5:43-48; Ovagalati 6:10.

2 Jesus Kristus okwa lesha nokuyukifa kuye mwene oshilonga shopaxunganeko: “Omhepo yOmwene . . . oi li kombada yange, osheshi Ye okwa vaeka nge ndi udifile omapongo ondaka yehafo, okwa tuma nge ndi mange ava ve na omutima wa nyanyaulwa, . . . okuhekeleka aveshe ava va polimana.” (Jesaja 61:1, 2; Lukas 4:16-19) Ovakriste ovavaekwa kunena ova kala va dimina kutya oshilonga osho osha yukifwa yo kuvo, notava yambididwa nehafo ‘keedi dimwe’ moshilonga osho.—Johannes 10:16, OB-1954.

3. Ngeenge ovanhu tava pula kutya: “Omolwashike Kalunga a efa pa kale omaupyakadi?,” ongahelipi hatu dulu oku va kwafela?

3 Ngeenge oiponga inene tai holoka ndele omitima dovanhu tadi nyanyaulwa, luhapu ohava pula kutya: “Omolwashike Kalunga a efa pa kale omaupyakadi?” Ombibeli otai nyamukula epulo olo sha yela. Ndelenee otashi dulika shi kufe efimbo komunhu oo ina kala omukonakoni wOmbibeli opo a ude ko enyamukulo filufilu. Ekwafo ola yandjwa moileshomwa yEendombwedi daJehova.a Ndelenee osha kala tashi hekeleka kovanhu vamwe eshi va ulikilwa tete omushangwa wOmbibeli ngaashi oo tau hangika muJesaja 61:1, 2, omolwaashi otau popi shi na sha nehalo laKalunga opo ovanhu va mone ehekeleko.

4. Ongahelipi Ondombwedi muPoland kwa li ya dula okukwafela okakadona ka polimana oko kwa li ke li mofikola, nongahelipi oshimoniwa osho tashi dulu oku ku kwafela u kwafele vamwe?

4 Ovanyasha nosho yo ovakulunhu, ova pumbwa ehekeleko. Omunamido omulongo nasha muPoland oo kwa li a polimana, okwa li a pula omushiivikile e mu pe omayele. Omolwoku mu pula nonghenda, kaume kaye oo e li umwe womEendombwedi daJehova, okwa mona kutya okakadona oko oka li ka wilililwa po komapulo nosho yo komalimbililo kutya: “Omolwashike pe na owii muhapu? Omolwashike ovanhu hava mono oixuna? Omolwashike okandenge kange taka mono oixuna omolwoulema oo itau ka dulifa okweenda? Omolwashike omutima wange u he na oukolele? Ongeleka otai ti kutya Kalunga osho a hala shi kale ngaho. Ndele ngeenge osho ngaho, ondi na okweefa okwiitavela muye!” Ondombwedi oya ilikana kuJehova momutima ndele tai ti: “Onda hafa eshi wa pula nge shi na sha naasho. Ohandi ka kendabala oku ku kwafela.” Oya hokolola kutya oya li yo i na omalimbililo eshi ya li okaana kanini nosho yo kutya oya kwafelwa kEendombwedi daJehova. Oya yelifa tai ti: “Onde lihonga kutya Kalunga iha monifa ovanhu oixuna. Oku va hole, okwe va halela osho sha denga mbada nota ka eta omalunduluko manene kombada yedu. Ouyahame, omaupyakadi omoukulupe nosho yo efyo otai ka kufwa po, novanhu ovadiinini otava ka kala fiyo alushe—kombada yedu eli.” Oya ulikila okakadona oko Ehololo 21:3, 4; Job 33:25; Jesaja 35:5-7 nosho yo 65:21-25. Konima yeenghundafana defimbo lile, okakadona oko oka popya taka ulike kutya oka li ka pepelelwa, ka ti: “Paife ondi shii elalakano lokukalamwenyo kwange. Mbela ohandi dulu okuuya ndi ku mone vali?” Oka ka kala haka konakona Ombibeli luvali moshivike.

Hekeleka vamwe nehekeleko olo Kalunga ha yandje

5. Ngeenge hatu popi navamwe noku va lombwela kutya otwe va etela onghenda, oshike tashi ka yandja ehekeleko lashili?

5 Ngeenge hatu kendabala okuhekeleka vamwe, eendjovo donghenda otadi wapalele. Ohatu kendabala okuulikila omunhu oo a nyika oluhodi okupitila meendjovo nosho yo monghedi yokupopya kutya otu na ko na sha unene nonghalo yaye. Osho ihashi ningwa mokulongifa omatyekosha e he li paushili. Ombibeli otai tu lombwele kutya ‘otu na eteelelo hali di melididimiko nomehekeleko lomomishangwa.’ (Ovaroma 15:4) Moku shi talela mwaasho, ohatu dulu okuyelifa pefimbo la wapala kutya Ouhamba waKalunga oshike, nohatu dulu okuulika okudja mOmbibeli nghee tau ka kandula po omaupyakadi okunena. Opo nee ohatu dulu okutomhafana kutya omolwashike eteelelo olo li shii okulineekelwa. Monghedi ya tya ngaho ohatu hekeleke vamwe.

6. Oshike tu na okukwafela ovanhu va ude ko opo va dule okumona ouwa aushe mehekeleko olo tali di mOmishangwa?

6 Opo ku monike ouwa aushe okudja mehekeleko olo tali yandjwa, omunhu okwa pumbwa okushiiva Kalunga kashili noukwatya waye nosho yo kutya omaudaneko aye oku shii okulineekelwa. Ngeenge hatu kendabala okukwafela omunhu oo e he fi nale omulongeli waJehova, otashi kala shiwa okuyelifa oitwa ei tai landula. (1) Ehekeleko olo tali hangika mOmbibeli otali di kuJehova, Kalunga kashili. (2) Jehova oye Omunaenghono adishe, Omushiti weulu nedu. Oku li Kalunga kohole nomunene mouwanghenda nomoshili. (3) Ohatu dulu okupamekwa opo tu ungaunge neenghalo ngeenge otwa ehene kuKalunga mokumona eshiivo lashili okudja mEendjovo daye. (4) Ombibeli oi na omishangwa odo tadi popi shi na sha nomayeleko onhumba oo a shakenekwa kovanhu va yooloka.

7. (a) Oshike tashi dulu okupondolwa mokudivilika kutya ehekeleko olo Kalunga ha yandje ohali “tu yada pombada omolwaKristus”? (b) Ongahelipi to dulu okuhekeleka omunhu oo a mona kutya elihumbato laye ola kala lii?

7 Vamwe ova kwafela ovanhu ovo va nyika oluhodi ovo ve shii Ombibeli va mone omanangeko noupuna opamhepo moku va leshela 2 Ovakorinto 1:3-7. Eshi ve shi ninga, ova divilika outumbulilo ‘osho yo omahekeleko e tu yada pombada omolwaKristus.’ Omushangwa oo otau dulu okukwafela omunhu a mone kutya Ombibeli oi li odjo yehekeleko oyo e na okuyandja elitulemo kuyo unene. Otau dulu yo okudika po ekanghameno leenghundafana da wedwa po, tashi dulika peemhito dimwe vali. Ngeenge omunhu oku udite kutya oupyakadi waye ou li oshidjemo shoinima ii oyo a ninga, ohatu dulu oku mu lombwela nope he na oku mu pangula, kutya otashi hekeleke okushiiva osho sha shangwa mu 1 Johannes 2:1, 2 nosho yo mEpsalme 103:11-14. Meenghedi odo ohatu hekeleke shili vamwe nehekeleko olo Kalunga ha yandje.

Ngeenge okukalamwenyo kwa nyonwa kelongifo leenghono ile koudjuu wopamaxupilo

8, 9. Ongahelipi ehekeleko tali dulu okuyandjwa monghedi ya wapala kovanhu ovo va mona oixuna omolwelongifo leenghono?

8 Okukalamwenyo kwomamiliyona mahapuhapu okwa nyonwa kelongifo leenghono—lomunyonena momudingonoko ile lomoita. Ongahelipi hatu dulu oku va hekeleka?

9 Ovakriste vashili ohava kala va lungama opo kutya nee omeendjovo ile omoilonga va ha ame ombinga kongudu nande oimwe momalipumomumwe ounyuni. (Johannes 17:16) Ndele ohava longifa nawa Ombibeli opo va ulike kutya eenghalo da hanya kunena otadi ka xula po fiyo alushe. Otashi dulika va leshe Epsalme 11:5 opo va ulike nghee Jehova e uditile ovo ve hole elongifo leenghono ile Epsalme 37:1-4 opo va ulike ketwomukumo laKalunga lokuhaalulila vamwe owii oo tave u tu ningile ndele tu lineekele muKalunga. Eendjovo dEpsalme 72:12-14 otadi ulike nghee Salomo Munene, Jesus Kristus oo ta pangele e li Ohamba yomeulu, e udite shi na sha novanhu ve he na ondjo ovo tava mono oixuna omolwelongifo leenghono.

10. Ngeenge owe lididimikila omido dihapu doita, ongahelipi omishangwa odo da yandjwa tadi dulu oku ku hekeleka?

10 Ovanhu vamwe ohave lididimikile omalipumomumwe mahapu eshi eengudu tadi lwile okupangela. Ohava tale ko oita nosho yo oilanduliko yayo i li oshitukulwa shokukalamwenyo. Eteelelo olo alike hava kala ve na olo olo kutya oinima otashi dulika i kale i li xwepo kuvo ngeenge ova i onhapo nokuya koshilongo shimwe shi lili. Ndele vahapu inava pondola nande mokuninga ngaho, navahapu ovo va kendabala ova kanifa eemwenyo davo mokukendabala okuninga ngaho. Ovo hava i koilongo imwe, luhapu ova mona kutya ova dja ashike moupyakadi umwe va yuka muukwao. Epsalme 146:3-6 otali dulu okulongifwa opo ku kwafelwe ovanhu va tya ngaho va tule elineekelo mwaasho tashi dulu okulineekelwa shi dulife okutembukila koshilongo shimwe shi lili. Exunganeko olo li li muMateus 24:3, 7, 14 ile mu 2 Timoteus 3:1-5 otashi dulika li va kwafele va ude ko onghalo nawa nosho yo eityo loinima oyo tave lididimikile, oushili oo kutya otu li mefimbo laxuuninwa longhalelo ikulu yoinima. Omishangwa ngaashi Epsalme 46:2-4, 9, 10 nosho yo Jesaja 2:2-4 otashi dulika di va kwafele va mone kutya doshili ope na eteelelo lonakwiiwa yombili.

11. Omishangwa dilipi da hekeleka omukainhu muAfrika lokOuninginino, nomolwashike?

11 Pefimbo loita muAfrika lokOuninginino, omukainhu umwe pamwe noukwaneumbo wambulavo ova ya onhapo eumbo lavo fimbo kwa li taku umbwa unene eendjebo. Okukalamwenyo kwaye okwa kala noumbada, oluhodi nosho yo enyemato olo tali nyanyaula omutima. Konima yefimbo, eshi oukwaneumbo wambulavo wa ka kala moshilongo shimwe, omushamane waye okwa tokola okuxwika po odjapo yavo yohombo, ta taataa omukainhu waye oo a li e na eteelelo nosho yo okamonamati kavo komido omulongo opo nee okwa ninga omupristeri. Eshi omukainhu oo a ulikilwa Ovafilippi 4:6, 7 nEpsalme 55:23 nosho yo oitukulwa yopamishangwa okudja mOshungonangelo noAwake!, xuuninwa okwa mona ehekeleko nosho yo elalakano mokukalamwenyo kwaye.

12. (a) Epepelelwo lilipi Omishangwa tadi yandje kwaavo va fininikwa pamaxupilo? (b) Ongahelipi Ondombwedi imwe muAsia ya kwafela omulandi wonhumba?

12 Ehanaunepo lomaxupilo ola nyonauna okukalamwenyo kwomamiliyona mahapu ovanhu. Omafimbo amwe osho ohashi kala ngaho omolwoita nosho yo oilanduliko yayo. Omafimbo amwe, omilandu domapangelo di he li pandunge, olwisho nosho yo okuhenouyuki kwaavo ve na eenghonopangelo, aishe oya longela kumwe ndele tai twala mokulya po oimaliwa aishe yovanhu noku va fininika va yandje oiniwe yavo. Vamwe inava kala nande onale noinima ihapu yomounyuni ou. Aveshe va tya ngaho otava dulu okuhekelekwa nokushiiva kutya Kalunga ota shilipaleke epepelelwo molwaaveshe ovo tava tula elineekelo muye nota shilipaleke ounyuni wouyuki omo ovanhu tava ka hafela oilonga yomake avo. (Epsalme 146:6, 7; Jesaja 65:17, 21-23; 2 Petrus 3:13) Eshi Ondombwedi moshilongo shimwe muAsia ya uda omulandi ta popi ta ulike kutya oku na oshisho shi na sha nonghalo yopamaxupilo, oya yelifa kutya osho tashi ningwa oshi li oshitukulwa shoiningwanima tai ningwa mounyuni aushe. Eenghundafana di na sha naMateus 24:3-14 nosho yo nEpsalme 37:9-11 oda twala fiyo omekonakonombibeli londjikilile.

13. (a) Ngeenge ovanhu ova nyematekwa komaudaneko ongaho, ongahelipi hatu dulu okulongifa Ombibeli opo tu va kwafele? (b) Ngeenge ovanhu ove udite kutya eenghalo dii otadi yandje oumbangi kutya kaku na Kalunga, ongahelipi to dulu okutomhafana navo?

13 Ngeenge ovanhu va mona oixuna omido dihapu ile va nyematekwa komaudaneko ongaho, otashi dulika va kale ngaashi Ovaisrael muEgipti ovo inava pwilikina “omolwokuhelidiinika.” (Exodus 6:9) Molwaasho otashi dulika shi kale shiwa okudivilika eenghedi omo Ombibeli tai dulu oku va kwafela va ungaunge nomupondo nomaupyakadi okunena nosho yo opo va henuke eemwiyo odo hadi nyono okukalamwenyo kwavahapu inashi pumbiwa. (1 Timoteus 4:8b) Vamwe otashi dulika va tale ko eenghalo dii omo ve li di li oumbangi kutya kaku na Kalunga ile kutya ke na ko nasha navo. Oto dulu okutomhafana nomishangwa tadi wapalele opo u va kwafele va mone kutya Kalunga okwa yandja ekwafo ndele vahapu inave li tambula ko.—Jesaja 48:17, 18.

Ngeenge va taalelwa koikungulu nokomakakamo edu

14, 15. Eshi oshiponga shimwe shinene sha fifa vahapu ombabanghukuta, Eendombwedi daJehova oda ulika ngahelipi okunakonasha kwado?

14 Oiponga inene otai dulu okuholoka i li oshidjemo shoshikungulu, ekakamo ledu, omundilo ile endwafuko. Oluhodi otashi dulika li kale apeshe. Oshike tashi dulu okuningwa po opo ovo va xupa po va hekelekwe?

15 Ovanhu ova pumbwa okushiiva kutya ope na oo e na ko nasha navo. Konima yeponokelo lopaukulo moshilongo shonhumba, vahapu okwa li va fya ombabanghukuta. Vahapu ova kanifa oilyo yomaukwaneumbo, oilyo oyo ya li odjo yomaxupilo oukwaneumbo, ookaume, oilonga nakeshe tuu osho kwa li she lineekelwa shi li eameno. Eendombwedi daJehova oda ya kwaavo va li momidingonoko davo, tadi popi kutya ode va etela onghenda omolwashihapu osho ovanhu ovo va kanifa nokuyandja eendjovo dehekeleko okudja mOmbibeli. Vahapu ova pandula okunakonasha oko.

16. Eshi oshiponga shinene sha holoka moshitukulwa shaEl Salvador, omolwashike oilonga yomomapya yEendombwedi domoshitukulwa kwa li ya pondola neenghono?

16 MuEl Salvador, ekakamo ledu lidjuu mo 2001 okwa li la landulwa koshikungulu shonhata osho sha twaalela eemwenyo davahapu. Omonamati wOndombwedi womido 25 nosho yo ovamwainakadona vavali vomuvalekwa womonamati oo okwa li va dipawa. Ina yomumati oo omunyasha nosho yo omuvalekwa diva konima yaasho ova ya moilonga yomomapya. Vahapu ova ti kuvo kutya Kalunga oye a kufa po ovo va fya ile kutya osha li ehalo laKalunga. Eendombwedi odo oda tofa mo Omayeletumbulo 10:22 (NW) opo di ulike kutya Kalunga ina hala tu kale nouyahame. Ova lesha Ovaroma 5:12 opo va ulike kutya efyo ola etwa okupitila moulunde womunhu ndele kali fi ehalo laKalunga. Oda ulika yo ketumwalaka lehekeleko tali hangika mEpsalme 34:19, Epsalme 37:29, Jesaja 25:8 nosho yo mEhololo 21:3, 4. Ovanhu okwa li va pwilikina nehalo liwa, unene tuu ovakainhu vavali ovo kwa li va kanifa oilyo youkwaneumbo moshiponga shinene osho, nonghee hano omakonakonombibeli mahapu okwa li a tamekwa.

17. Momafimbo oiponga inene, ekwafo loludi lilipi hatu dulu okuyandja?

17 Ngeenge oiponga inene tai holoka, otashi dulika u shakeneke omunhu oo a pumbwa ekwafo lopalutu la endelela. Osho otashi dulika shi kale sha kwatela mo okwiifana ndokotola, okukwafela omunhu oo a ye kokapangelo ile okuninga keshe osho to dulu okuyandja oikulya nosho yo onhele yokukala. Mo 1998 eshi pwa li pwa holoka oshiponga shinene sha tya ngaho muItalia, omutoolinghundana umwe okwa didilika kutya Eendombwedi daJehova ohadi “longo monghedi tai kwafa, hadi yandje ekwafo kwaavo va mona oixuna, kashi na nee mbudi kutya ovelongelokalunga lilipi.” Meenhele dimwe, oiningwanima oyo ya xunganekwa shi na sha nomafiku axuuninwa ohai eta emono loixuna linene. Meenhele odo, Eendombwedi daJehova ohadi ulike komaxunganeko Ombibeli nohadi hekeleke ovanhu neshilipaleko lOmbibeli kutya Ouhamba waKalunga otau ka eta eameno lashili kovanhu aveshe.—Omayeletumbulo 1:33; Mika 4:4.

Ngeenge oshilyo shoukwaneumbo sha fya

18-20. Ngeenge oukwaneumbo wa filwa, oshike hatu dulu okutya ile okuninga opo tu yandje ehekeleko?

18 Keshe efiku ovanhu omamiliyona ova nyika oluhodi omolwomafyo ovaholike vavo. Otashi dulika u shakeneke ovo va nyika oluhodi fimbo to kufa ombinga moukalele wopaKriste ile eshi to ungaunga noinima yomokukalamwenyo kwakeshe efiku. Mbela oshike to dulu okutya ile okuninga opo u yandje ehekeleko?

19 Mbela omunhu okwa wililwa po pamaliudo? Mbela eumbo oli yadi ovapambele va nyika oluhodi? Otashi dulika pa kale shihapu osho to dulu okupopya, ndele osha fimana okukala wa lungama. (Omuudifi 3:1, 7) Pamwe oshinima shiwa okuninga oku va lombwela kutya owe va etela onghenda nokufiya po oshileshomwa shopaMbibeli tashi wapalele (okabroshure, oshifo ile okafo kanini), opo nee konima yomafiku manini to shuna ko u ka tale ngeenge oto dulu okuyandja ekwafo la wedwa po. Pefimbo la wapala, pula u yandje omadiladilo taa tu omukumo okudja mOmbibeli. Osho otashi dulu okumbilipaleka nokukufa po oluhodi. (Omayeletumbulo 16:24; 25:11) Ito dulu okunyumuna ovafi ngaashi Jesus a ningile. Ndelenee oto dulu okutukula osho Ombibeli tai ti shi na sha nonghalo yoonakufya, nonande osho otashi dulika shi ha kale efimbo lokutomha omataleko a puka. (Epsalme 146:4; Omuudifi 9:5, 10; Hesekiel 18:4) Oto dulu okulesha pamwe navo omaudaneko Ombibeli e na sha nenyumuko. (Johannes 5:28, 29; Oilonga 24:15) Oto dulu okukundafana navo kutya omaudaneko oo okwa hala okutya shike, tashi dulika to longifa ehokololo lomOmbibeli li na sha nenyumuko. (Lukas 8:49-56; Johannes 11:39-44) Yukifa yo elitulemo komaukwatya aKalunga omunahole oo he tu pe ehekeleko la tya ngaho. (Job 14:14, 15; Johannes 3:16) Yelifa nghee omahongo oo e ku kwafela nomolwashike u na elineekelo muo.

20 Okushiva omunhu oo a nyika oluhodi e uye kOlupale lOuhamba otashi dulika shi mu kwafele a shiive ovanhu ovo ve hole shili ovanhu vakwao nove shii okutungafana. Omukainhu wonhumba muSweden okwa mona kutya osho osho kwa li ta kongo mokukalamwenyo kwaye akushe.—Johannes 13:35; 1 Ovatessaloniki 5:11.

21, 22. (a) Oshike hatu pulwa opo tu yandje ehekeleko? (b) Ongahelipi to dulu okuhekeleka omunhu oo e shii nale nawa Omishangwa?

21 Ngeenge ou shii kutya omunhu wonhumba okwa nyika oluhodi, kutya nee omeongalo lopaKriste ile okondje yalo, mbela oho kala omafimbo amwe u udite u he shii osho to dulu okutya ile okuninga? Oshitya shOshigreka sha tolokwa luhapu “hekeleka” mOmbibeli otashi ti lelalela “okwiifanwa u ye ponho yaumwe.” Okukala omuhekeleki washili otashi ti okukala we lilongekida okukwafela ovo va nyika oluhodi.—Omayeletumbulo 17:17.

22 Ongahelipi ngeenge omunhu oo wa hala okuhekeleka oku shii nale osho Ombibeli tai ti shi na sha nefyo, ekulilo nosho yo enyumuko? Okukala po ashike kwakaume oo e na eitavelo la faafana otaku dulu okuhekeleka. Ngeenge okwa hala okupopya, kala omupwilikini muwa. Ino diladila kutya owa pumbwa okuyandja oshipopiwa. Ngeenge taku leshwa omishangwa, shi tala ko shi li euliko laKalunga okupameka omitima deni amushe. Popya naye shi na sha neitavelo la pama olo mu na kutya osho tadi udaneke oshoshili. Mokuulika olukeno lopakalunga nomokutukulilafana eeshili di na ondilo odo di li mEendjovo daKalunga, oto dulu okukwafela ovo va nyika oluhodi va mone ehekeleko neenghono okudja ‘kuKalunga kehekeleko alishe,’ Jehova.—2 Ovakorinto 1:3.

[Omashangelo opedu]

a Tala omambo Ontseyo Ndjoka Tayi Fala kOmwenyo Gwaaluhe, etukulwa eti-8; Reasoning From the Scriptures, epandja 393-400, 427-431; Is There a Creator Who Cares About You?, etukulwa eti-10; nosho yo okabroshure Does God Really Care About Us?

Oto nyamukula ngahelipi?

• Olyelye ovanhu vahapu hava pe ombedi omolwomaupyakadi, nongahelipi hatu dulu oku va kwafela?

• Oshike hatu dulu okuninga opo tu kwafele vamwe va mone ouwa aushe okudja mehekeleko olo Ombibeli tai yandje?

• Eenghalo dilipi tadi etifa okunyika oluhodi kwavahapu moshitukulwa sheni, nongahelipi to dulu oku va hekeleka?

[Efano pepandja 31]

Refugee camp: UN PHOTO 186811/J. Isaac

[Efano pepandja 31]

Eyandjo letumwalaka lehekeleko lashili momafimbo oiponga

[Efano pepandja 32]

Okukala po ashike kwakaume otaku dulu okuhekeleka

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma