“Inamu tila ndele inamu haluka”
“Inamu tila ndele inamu haluka. [Omwene] ta kala pamwe nanye.”—2 OMAFIMBO 20:17.
1. Oukulo owa etela ovanhu shike, nomolwashike oumbada wavo u shii okuudiwa ko?
OUKULO! Oshitya osho otashi eta oumbada momutima, tashi pendula omaliudo okukala u udite u he na eameno nou he na ekwafo lasha. Otashi pendula omaliudo a ngwangwanifwa oumbada, oluhodi nosho yo ehandu. Oshi li yo oshitya osho tashi hokolola osho ovanhu vahapu va tila kutya otashi ka hepeka ovanhu aveshe momido dihapu domonakwiiwa. Oushili oo kutya oilongo imwe oya kala oule womido tai lwifa omaludi mahapu oukulo noinai pondola shihapu, otau yandje ekanghameno lokukala noumbada wa tya ngaho.
2. Ongahelipi Eendombwedi daJehova de linyenga koupyakadi woukulo, notashi twala kepulo lilipi?
2 Nande ongaho, ope na etomheno lashili leteelelo. Eendombwedi daJehova odo tadi udifa moilongo nomoitukulwa yedu 234, odi na omukumo ukonekwedi. Ponhele yokukala da tila kutya oukulo itau ka kufwa po nande, odi na elineekelo kutya otau ka kufwa po—notau ka kufwa po diva. Mbela oshi li ngoo paushili okukala nomukumo wa fa wado? Mbela olyelye ta dulu okupondola mokukufa po oshiponga osho mounyuni, nongahelipi tashi dulu okuningwa? Molwaashi elongifo leenghono lonhumba otashi dulika le tu kuma atusheni, otashi ka kala shiwa okukonakona ekanghameno lokukala nomukumo wa tya ngaho.
3. Oyeetifi youmbada ilipi i li po, noshike sha xunganekwa shi na sha nefimbo letu?
3 Kunena, ovanhu ova tila nova haluka omolwomatomheno e lili noku lili. Diladila kovanhu vahapu ovo itava dulu vali okulifila oshisho omolwoukulupe, ovo va nghundipalekwa komikifi di he na ouhaku nosho yo omaukwaneumbo taa kondjo pamaxupilo opo a mone eemhumbwe dokukalamwenyo. Doshili, diladila ashike koku he na oushili shi na sha nokukalamwenyo kwo vene! Efyo lombadilila omolwoshiponga ile oshiponga shinene otai dulu okumonika ya fa i li pokuholoka, i li pokuhanauna po keshe shimwe osho tu hole. Oumbada noisho oyo, kwa wedwa omalipumomumwe navamwe nomanyemateko, oya ningifa efimbo letu li kale naanaa ngaashi osho omuyapostoli Paulus a hokolola ta ti: “Kala u shi shii omomafiku axuuninwa otape ke uya omafimbo madjuu, osheshi ovanhu tava kala nokulihola vo vene, . . . ve he nohole, ve he nombili, ovalundili, ovahenalidiliko, ovakwanyanya, ovatondi vouwa.”—2 Timoteus 3:1-3.
4. Eteelelo liwa lilipi li li po tali yandjwa konghalo tai teya omukumo oyo ya hokololwa mu 2 Timoteus 3:1-3?
4 Nonande omushangwa oo otau popi onghalo tai teya omukumo, otau ulike keteelelo. Didilika kutya omafimbo madjuu opo e na okukala ‘momafiku axuuninwa’ onghalelo yoinima youkolokoshi yaSatana yopaife. Osho osha hala okutya epepelelwo oli li popepi, nonghalelo ei younyuni wa kolokosha oi li pokupingenwa po kepangelo lOuhamba waKalunga wa wanenena, oo Jesus a honga ovashikuli vaye va ilikane. (Mateus 6:9, 10) Ouhamba oo oo epangelo lomeulu laKalunga, olo itali “ka teka po” ngaashi omuprofeti Daniel ta ti, ndele “otau ka nyanyaula notau ka teyaula omauhamba aeshe [ovanhu] noku a xulifa po, ndelenee owo vene tau ka kala fiyo alushe.”—Daniel 2:44.
Okuhenombinga kwopaKriste taku kondjifa oukulo
5. Oiwana oye linyenga ngahelipi omafiku aa koshiponga shoukulo?
5 Oule womido omilongo, oukulo owa dipaa ovanhu omayovi. Ounyuni aushe owa shiiva unene oshiponga osho konima yeponokelo mOshilando New York nomuWashington, D.C., mo 11 Septemba 2001. Mokutala kehapupalo loukulo nokukala kwao apeshe, oiwana kongonga yedu oye limanga kumwe diva oku u lwifa. Pashihopaenenwa, mo 4 Desemba 2001, pamahokololo oikundaneki, “eeminista doikwapondje da dja koilongo 55 yokoEuropa, koAmerika lokOlundume nosho yo kuAsia loPokati oda tambula ko nomuko umwe ondungediladilo” ya ningwa okutwifa kumwe eenghendabala davo. Omunambelewa e na ondodo yopombada wOilongo yaHangana okwa pandula onghatu oyo kutya otai yandje “eenghono dipe da wedwa po” keenghendabala dokukondjifa oukulo. Ombadilila, ovanhu omamiliyona omafele ova li va kufa ombinga mwaasho oThe New York Times Magazine tai shi ifana “ehovelo loita inene.” Shi na sha neenghendabala odo kutya otadi ka pondola fiyo openi, otashi ka monika ngoo. Ndelenee oilanduliko yoita oyo yokulwifa oukulo oya etifa omaliudo oumbada noisho muvahapu, ndele hamwaavo ve lineekela muJehova.
6. (a) Omolwashike vamwe omafimbo amwe have shi mono shidjuu okutambula ko onghatu yoku he na ombinga yopaKriste oyo ya kufwa kEendombwedi daJehova? (b) Oshihopaenenwa shi na sha noilonga yopapolitika shilipi Jesus a tulila po ovashikuli vaye?
6 Eendombwedi daJehova oda shiivika nawa omolwokuhenombinga kwado mopolotika. Nonande ovanhu vahapu otashi dulika va kale ve na ehalo okutambula ko onghatu yEendombwedi daJehova oyo momafimbo ombili, ihave ke i lididimikila noupu ngeenge eenghalo ditilifa tadi holoka. Luhapu oumbada nomalimbililo oo haa etifwa koita ohaa pendula omadiladilo oukwamuhoko a xwama. Osho otashi dulu oku shi ninga shidjuu kuvamwe okuuda ko kutya omolwashike vamwe tava anye okuyambidida eengudu dopashiwana da hokiwa. Nande ongaho, Ovakriste vashili ove shi shii kutya ove na okudulika koshipango shaJesus va kale ‘ve he fi oshitukulwa shounyuni.’ (Johannes 15:19, NW; 17:14-16, NW; 18:36, NW; Jakob 4:4) Osho otashi pula opo va diinine okuhenombinga moinima yopapolotika ile yopanghalafano. Jesus okwa tula po oshihopaenenwa shiwa. Mokutala kounongo waye wa wanenena nokudula kwaye kwa tongomana, okwa li ta dulu okuninga shihapu a xwepopaleke oinima yopanhu mefimbo laye. Ndelenee okwe lidilika okukufa ombinga meepolitika. Pehovelo loukalele waye, okwa anya pe he na omalimbililo eyandjo lepangelo laSatana lokupangela omauhamba aeshe ounyuni. Konima yefimbo, okwa henuka filufilu okuningwa omupangeli wopapolitika.—Mateus 4:8-10; Johannes 6:14, 15.
7, 8. (a) Okuhenombinga mopolotika oko kwa ulikwa kEendombwedi daJehova itaku ti shike, nomolwashike? (b) Ongahelipi Ovaroma 13:1, 2 tava kelele okukufa ombinga moilonga yelongifo leenghono okukondjifa omapangelo?
7 Onghatu yoku he na ombinga oyo ya kufwa kEendombwedi daJehova, kai na okuudiwa ko pomunghulo kutya ngeno ohadi yambidida ile ohadi hokwa oilonga yelongifo leenghono. Kudo oku shi ninga otashi ka kala okufufya shi na sha nokupopya kwado kutya odi li ovapiya ‘vaKalunga kohole nokombili.’ (2 Ovakorinto 13:11) Ode lihonga nghee Jehova e udite shi na sha nelongifo leenghono. Omupsalme okwa shanga ta ti: “Omwene ota konakona ovayuki, ndelenee ovahenakalunga naau e hole [elongifo leenghono, NW], omwenyo waye otau mu tondo.” (Epsalme 11:5) Ove shii yo osho Jesus a lombwela omuyapostoli Petrus a ti: “Shunifa mo eongamukonda loye moshilaleko shalo, osheshi aveshe ava tava kwata keongamukonda, otava fi keongamukonda.”—Mateus 26:52.
8 Nonande ondjokonona otai ulike sha yela kutya Ovakriste ovanaipupulu ova longifa luhapu “eongamukonda,” Eendombwedi daJehova hasho da ninga. Ode lidilika oilonga aishe ya tya ngaho. Eendombwedi ohadi dulika noudiinini kekumaido lOvaroma 13:1, 2 tali ti: “Omunhu keshe na dulike kovapangeli ava have mu pangele. Osheshi kape na nande epangelo inali dja kuKalunga; ovapangeli ava ve li po, ova tulwa po kuKalunga. Onghee hano ou ta anye okudulika kepangelo, ota tu ondubo nomhangela yaKalunga; ndele ava tava tu ondubo, otava ka handukilwa.”
9. Omeenghedi mbali dilipi Eendombwedi daJehova tadi lwifa oukulo?
9 Ndelenee molwaashi oukulo owii unene, mbela Eendombwedi daJehova kadi na okuninga sha okukwafela oku u lwifa? Heeno odi na, nosho tadi ningi. Tetetete, ihadi kufa ombinga moilonga ya tya ngaho. Oshitivali, ohadi hongo ovanhu omafinamhango opaKriste oo ngeenge okwa landulwa taa kufa po omaludi aeshe elongifo leenghono.a Omudo wa ya, Eendombwedi oda longifa eevili 1 202 381 302 tadi kwafele ovanhu ve lihonge onghedi yokukalamwenyo yopaKriste. Osho kasha li okuhepifa efimbo, omolwaashi oshidjemo shoilonga oyo, ovanhu 265 469 ova ninginifwa ve li Eendombwedi daJehova, kungaha ova ulika moipafi okweefa kwavo filufilu elongifo leenghono.
10. Etimaumbwile lilipi li li po shi na sha nokukufa po elongifo leenghono mounyuni wonena?
10 Natango, Eendombwedi daJehova oda dimina kutya itadi dulu nande okukufa po owii mounyuni kudo vene. Omolwaasho da tula elineekelo lado alishe mwaao ta dulu—Jehova Kalunga. (Epsalme 83:18, KB-1955) Nonande pe na eenghendabala da mana mo, ovanhu itava dulu okuxulifa po elongifo leenghono. Omushangi wOmbibeli a nwefwa mo okwe tu londwela nale shi na sha nefimbo letu ‘omafiku axuuninwa’ ta ti: “Ovanhu [vai] novakengeleledi otava ka ehena komesho mowii nokupukifa nokupuka.” (2 Timoteus 3:1, 13) Oku shi talela mwaasho, etimaumbwile lovanhu lokupondola moita yokulwifa owii olinini unene. Mepingafano naasho, ohatu dulu okulineekela muJehova a kufe po elongifo leenghono filufilu nofiyo alushe.—Epsalme 37:1, 2, 9-11; Omayeletumbulo 24:19, 20; Jesaja 60:18.
Okukala tu he na oumbada nonande otu li pokuponokelwa
11. Eenghatu dilipi Jehova a katuka nale opo a kufe po elongifo leenghono?
11 Molwaashi Kalunga kombili oku tonde elongifo leenghono, ohatu dulu okuuda ko kutya omolwashike a katuka eenghatu tadi twala mehanauno lomweetifi walo wo venevene, Satana Ondiaboli. Doshili, okwa ningifa nale Satana a fifwe ohoni eshi a findwa komweengeli omukulunhu Mikael—Ohamba ipe ya nangekwa po kuKalunga, Kristus Jesus. Ombibeli otai shi hokolola monghedi ei tai ti: “Meulu omwa tukuluka olwoodi; Mikael novaengeli vaye va lwifa ongadu. Nongadu novaengeli vaye ova lwa yo, ndele ova nyengwa, nonhele yokukala kwavo meulu inai monika vali. Nongadu inene ya ekelwashi, eyoka likulu, la ifanwa ondiaboli naSatana, ou ta hongaula ounyuni aushe, okwa ekelwa pedu, novaengeli vaye ova ekelwashi yo . . . pamwe naye.”—Ehololo 12:7-9.
12, 13. (a) Oshike sha tongomana shi na sha nomudo 1914? (b) Exunganeko laHesekiel otali xunganeke shike shi na sha naasho tashi ka hanga ovo tava yambidida Ouhamba waKalunga?
12 Evalulo lefimbo lOmbibeli nosho yo oiningwanima younyuni otai tu kumwe mokuulika komudo 1914 u li efimbo eshi oita oyo ya luwa meulu. Okudja opo, eenghalo dounyuni oda kala nokunaipala unene. Ehololo 12:12 otali hokolola kutya omolwashike, tali ti: “Onghee hano nyakukweni, onye omaulu, naava mwa kala muo! Woo, edu nefuta, osheshi ondiaboli ya kulukila kunye nehandu linene, osheshi i shi shii i nokafimbo kaxupi kongaho.”
13 Oshi shii okuudiwa ko eshi ehandu lOndiaboli la kala la yukifwa unene kokukondjifa ovalongeli vaKalunga ovavaekwa nosho yo oovakwao “eedi dimwe.” (Johannes 10:16, OB-1954; Ehololo 12:17) Omapataneko oo mafiku otaa ka hanga oshitwa shao shopombada eshi Ondiaboli tai tameke eponokelo linene okulwifa aveshe ovo tava yambidida Ouhamba waKalunga wa dikwa po nosho yo ovo tava tula elineekelo lavo muo. Eponokelo olo la mana mo otali popiwa muHesekiel etukulwa 38 li li eponokelo ‘laGog, medu laMagog.’
14. Eenghendabala deameno dilipi Eendombwedi daJehova da hafela mefimbo la pita, naasho mbela osho tashi ka kala ngaho alushe?
14 Okudja eshi Satana a umbwa mo meulu, oshiwana shaKalunga osha kala omafimbo amwe sha amenwa komaponokelo aSatana keenghendabala deengudu donhumba dopapolotika, da hokololwa melaka lopafaneko mEhololo 12:15, 16. Mepingafano naasho, Ombibeli otai ulike kutya pefimbo leponokelo laSatana laxuuninwa, kape na ongudu yopanhu tai ka amena ovo va tula elineekelo lavo muJehova. Osho mbela oshi na okuningifa Ovakriste va kale va tila ile va haluka? Hasho nande!
15, 16. (a) Eendjovo daJehova odo da shilipaleka oshiwana shaye pefimbo laJosafat, ongahelipi tadi tu omukumo Ovakriste kunena? (b) Oshihopaenenwa shilipi Josafat noshiwana va tulila po ovapiya vaKalunga kunena?
15 Kalunga ota ka yambidida oshiwana shaye ngaashi ashike a yambididile shili oshiwana shaye shonale pefimbo lohamba Josafat. Ohatu lesha taku ti: “Pwilikineni amushe nye vomuJuda noonakukalamo muJerusalem, naave yo, ohamba Josafat! Omwene te mu lombwele ngaha: Inamu tila, inamu haluka molwongudu oyo inene, osheshi olwoodi kali fi leni, ndelenee olaKalunga. . . . Hanye tamu ka lwa. Fikameni, kaleni mu li ofika ndee taleni nhumbi Omwene te mu xupifa, nye Ovajuda noonakukalamo muJerusalem. Inamu tila ndele inamu haluka. Mongula fikameni mu va homone, nOmwene ta ka kala pamwe nanye.”—2 Omafimbo 20:15-17.
16 Oshiwana shaJuda osha li sha kwashilipalekwa kutya inashi pumbwa okulwa. Sha faafana, eshi oshiwana shaKalunga tashi ka ponokelwa kuGog yaMagog, otashi ke lidilika okukufa oilwifo shi liamene. Ponhele yaasho, otashi ka ‘kala shi li ofika ndele tashi tale nhumbi Omwene te shi xupifa.’ Doshili, okukala ofika itashi ulike kokukala wa mwena filufilu, nokuli ngaashi ashike oshiwana shaKalunga mefimbo laJosafat inashi kala sha mwena filufilu. Ohatu lesha taku ti: “Opo nee Josafat e linyongamena oshipala shaye poshi, nOvajuda aveshe noonakukalamo muJerusalem va wila oombe koshipala shOmwene, va ilikana Omwene. . . . Ndele [Josafat] okwa kundafana novanhu nokwa tula ovaimbi okuhambelela Omwene, va djala omidjalo diyapuki ndee tava piti komesho yovakwaita tava imbi tava ti: Hambeleleni Omwene, osheshi onghenda yaye tai kalelele fiyo alushe!” (2 Omafimbo 20:18-21) Heeno, nokuli naashi sha li sha taalela eponokelo lovatondi, oshiwana osha twikila okutanga Jehova. Eshi osha tulila po Eendombwedi daJehova oshihopaenenwa okushikula ngeenge Gog ta tameke oku di ponokela.
17, 18. (a) Oikala iwa ilipi Eendombwedi daJehova kunena di na shi na sha neponokelo laGog? (b) Elondwelo lilipi opo la pewa ovanyasha Ovakriste?
17 Fiyo opefimbo opo—nokuli nokonima ngeenge eponokelo laGog la tameke—Eendombwedi daJehova otadi ka twikila nokuyambidida kwado Ouhamba waKalunga. Otadi ka twikila okumona eenghono neameno mokweendafana nomaongalo e dule po 94 600 mounyuni aushe. (Jesaja 26:20) Kali fi tuu efimbo liwa okutanga Jehova nouladi! Doshili, okukala da teelela eponokelo laGog olo tali ehene popepi itashi di ningifa di shune monima omolwoumbada. Ponhele yaasho, otashi di ladipike di hapupalife omayambo ado ehambelelo ngaashi tadi dulu.—Epsalme 146:2.
18 Oikala oyo iwa oya ulikwa nawa komayovi ovanyasha mounyuni aushe ovo va tameka oukalele wefimbo liyadi. Okudivilika efimano lokuhoolola onghalamwenyo ya tya ngaho, okafo Ovanyasha—Otamu ka longifa ngahelipi onghalamwenyo yeni? oka yandjwa poyoongalele yoitukulwa yomo 2002. Ovakriste aveshe ovanyasha novakulunhu ova hafa omolwomalondwelo oo e li pefimbo.—Epsalme 119:14, 24, 99, 119, 129, 146.
19, 20. (a) Omolwashike Ovakriste ve he na okukala va tila ile okukala va haluka? (b) Oshitukulwa shokukonakonwa tashi landula otashi ka ninga shike?
19 Kutya nee eenghalo dounyuni odi li ngahelipi, Ovakriste inava pumbwa okutila ile okuhaluka. Ove shi shii kutya Ouhamba waJehova otau ka kufa po diva elongifo leenghono meenghedi dalo adishe filufilu. Ohava mono yo ehekeleko mokushiiva kutya enyumuko otali ka nyumunina vahapu momwenyo ovo va kanifa eemwenyo davo okupitila melongifo leenghono. Ofimbo osho tashi ka pa vamwe omhito yavo yotete yokulihonga kombinga yaJehova, otashi ka dulifa yo vamwe va twikile nonghatu yavo yeliyapulo oku mu longela.—Oilonga 24:15.
20 Tu li Ovakriste vashili, otu udite ko omhumbwe yokudiinina okuhenombinga kwopaKriste notwa tokola toko oku shi ninga. Otwa hala okudiinina etimaumbwile olo likumwifa lokukala hatu dulu ‘okukala ofika ndee hatu tale nhumbi Omwene te tu xupifa.’ Oshitukulwa tashi landula otashi ka pameka eitavelo letu moku tu ninga tu kale tu shii oiningwanima yopaife oyo mokweendela ko tai yandje natango ouyelele u na sha nokuwanifwa komaxunganeko Ombibeli.
[Omashangelo opedu]
a Shi na sha noihopaenenwa yoohandimwe ovo va efa onghalamwenyo yelongifo leenghono opo va ninge Eendombwedi, tala oshifo shoAwake! yo 22 Maalitsa 1990, epandja 21, nosho 8 Aguste 1991, epandja 18; nosho yo oshifo shOshungonangelo (yOshiingilisha) ye 1 Januali 1996, epandja 5, nosho yo she 1 Aguste 1998, epandja 5.
Oto dulu okuyelifa?
• Omolwashike ovanhu vahapu kunena va teka omukumo?
• Omolwashike Eendombwedi daJehova di na omukumo shi na sha nonakwiiwa?
• Jehova okwa ninga nale shike shi na sha nosheetifi shelongifo leenghono alishe?
• Omolwashike tu he na okukala twa tila eponokelo laGog?
[Efano pepandja 22]
UN PHOTO 186226/M. Grafman
[Efano pepandja 23]
Jesus okwa tula po oshihopaenenwa shiwa shokuhenombinga kwopaKriste
[Efano pepandja 26]
Omayovi ovanyasha vEendombwedi okwa tameka nehafo oukalele wefimbo liyadi
[Efano pepandja 26]
Ovanyasha
—Otamu ka longifa ngahelipi onghalamwenyo yeni?