Lalakanena okukala nolune mounyuni ou u na outondwe
“Emona lomunhu la wapala li nondilo olo olune laye.” —Omayeletumbulo 19:22.
1. Omolwashike tashi dulu okukala shidjuu okuulika olune?
MBELA owe litala ko u na olune? Ngeenge osho, okukala mounyuni wonena otaku dulu okukala eshongo. Doshili, Ombibeli otai ulike kutya olune oli li oshitukulwa ‘shoiimati yomhepo,’ ndele mbela omolwashike shidjuu unene okuulika olune nokuli nomoilongo oyo haku tiwa vati oyOvakriste? (Ovagalati 5:22, NW) Ngaashi twa didilika moshitukulwa sha dja ko, enyamukulo otali dulu okumonika mwaasho omuyapostoli Johannes a shanga kutya ounyuni aushe ou li mepangelo lomunhu wopamhepo e he na olune, Satana Ondiaboli. (1 Johannes 5:19) Jesus Kristus okwa ulika kutya Satana oye “omupangeli wounyuni.” (Johannes 14:30) Kungaha, ounyuni ou owa hala okufaafana nomupangeli wao omunashibofa, oo e na oikala yonyanya.—Ovaefeso 2:2.
2. Omashongo elipi taa dulu okukuma okuulika kwetu olune?
2 Onghalamwenyo yetu ohai kumwa neenghono ngeenge vamwe tava kala nafye monghedi i he fi yolune. Okuhenolune otaku dulu okuulikwa kovashiinda ovo ve na outondwe, kovaendanandjila ovo ve he na oukaume, nokuli nokookaume noilyo youkwaneumbo oyo omafimbo amwe hai katuka ihe na eyavalo. Efininiko olo hali holoka po eshi u li pamwe novanhu ovo ve na odino, hava hanyaukilafana nokutukafana luhapu ohali eta enyemato linene. Okuhenolune kwa tya ngaho kwavamwe otaku dulu oku tu ninga tu kale tu na outondwe, notashi dulika tu diladile okwaalulila vamwe owii. Osho otashi dulu nokuli okutwala komaupyakadi oukolele wopamhepo ile wopalutu.—Ovaroma 12:17.
3. Omaupyakadi a kwata moiti elipi ovanhu va taalela oo taa yeleke ehalo lavo lokukala nolune?
3 Eenghalo didjuu dounyuni nado otadi dulu yo oku shi ninga shidjuu kufye okuulika olune. Pashihopaenenwa, ovanhu aveshe ohava kala ve udite oudjuu omolwomatilifo opaukulo noilonga yao nosho yo oilwifo oyo hai tandavelifa eembuto doudu ile yopalute oyo tashi dulika i longifwe keengudu dopaiwana di lili noku lili. Natango, omamiliyona ovanhu okwa hepa, e na oikulya inini, eenhele dokukala dinini, oikutu inini nosho yo efiloshisho lopaunamiti linini. Okukala nolune ohaku ningi eshongo ngeenge eenghalo tadi monika di he na eteelelo lasha.—Omuudifi 7:7, OB-1954.
4. Exulifodiladilo la puka lilipi vamwe tava dulu okukala ve na ngeenge tava diladila shi na sha nokuulikila vamwe olune?
4 Omunhu ota dulu okufika pexulifodiladilo noupu kutya okuulika olune kaku fi lela oshilalakanenwa sha fimana notaku dulu nokuli okukala ounghundi. Ota dulu okukala e udite a ningililwa mo, unene tuu ngeenge vamwe tava kala naye ve he na eyavelelo. (Epsalme 73:2-9) Ndelenee Ombibeli otai tu pe ewiliko la yuka eshi tai ti: “Enyamukulo litalala [ile “lombili,” NW] tali kandula po oupyuhandu, ndelenee ondjovo ikukutu tai tukulula ehandu.” (Omayeletumbulo 15:1) Ounambili nolune oyo oitukulwa ivali yoiimati yomhepo oyo ya pambafana filufilu nohai pondola ngeenge taku ungaungwa neenghalo didjuu.
5. Omeenghalo donghalamwenyo dilipi olune la pumbiwa?
5 Molwaashi okuulika oiimati yomhepo iyapuki yaKalunga osha fimanenena kufye tu li Ovakriste, ohatu ningi nawa ngeenge hatu diladila nghee hatu dulu okuulika umwe womomaukwatya oo—olune. Mbela otashi shiiva ngoo okulalakanena okukala nolune mounyuni ou u na outondwe? Ngeenge osho, omeenghalo dilipi hatu dulu okuyandja oumbangi kutya ihatu efa enwefemo laSatana li tu imbe okukala nolune, unene tuu meenghalo didjuu? Natu konakoneni nghee tu na okukala nolune moukwaneumbo, koilonga, kofikola, kovashiinda shetu, moukalele wetu nosho yo mokati kovaitaveli vakwetu.
Okuulika olune moukwaneumbo
6. Omolwashike olune la fimanenena moukwaneumbo, notali dulu okuulikwa ngahelipi?
6 Opo tu mone omanangeko noupuna newiliko laJehova, oiimati yomhepo oya fimanenena noya pumbwa okukulikwa filufilu. (Ovaefeso 4:32) Natu yandjeni elitulemo komhumbwe yokondadalunde yoilyo youkwaneumbo yokuulikilafana olune. Mokukala kwavo kwakeshe efiku, omushamane nomukulukadi ove na okuulikilafana olune nomhepo yokunakonasha pokati kavo nosho yo kounona. (Ovaefeso 5:28-33; 6:1, 2) Olune la tya ngaho ola pumbwa okulimonikila monghedi omo oilyo youkwaneumbo hai popi, ounona tava fimaneke nokudulika kovadali vavo nosho yo ovadali tava kala nounona vavo monghedi ya yuka. Kala ho endelele okupandula, ndele enda kanini okuyandja oushima.
7, 8. (a) Elihumbato loludi lilipi tu na okuhenuka ngeenge otwa hala okuulika olune lashili moukwaneumbo? (b) Ongahelipi okupopya kuwa taku pameke ekwatafano loukwaneumbo? (c) Ongahelipi to dulu okuulika olune moukwaneumbo weni?
7 Okukala tu na olune naavo ve li moukwaneumbo wetu osha kwatela mo okudulika kekumaido lomuyapostoli Paulus tali landula, tali ti: “Efeni paife ei aishe: ehandu nepiyaano nowii nesheko neendjovo dohoni tadi piti momakanya eni.” Efiku keshe, omaukwaneumbo opaKriste oku na okupopya monghedi yefimanekafano. Omolwashike mbela? Omolwaashi okupopya kuwa oko oshinima sha fimanenena momaukwaneumbo a pama noku li nawa. Ngeenge okuhaudafana taku holoka, opo pa ha kale elipumomumwe la kwata moiti, kendabaleni okukandula po oupyakadi ponhele yokufindana meemhata. Oilyo youkwaneumbo ya hafa ohai ningi eenghendabala dokuxumifa komesho olune nokunakonasha.—Ovakolossi 3:8, 12-14.
8 Olune oliwa nohali tu ningi tu kale twa hala okuningila vamwe ouwa. Kungaha, ohatu kendabala okukala tu na oshilonga, tu na ko nasha nohatu kwafele meenghedi odo da hokiwa koilyo ikwao youkwaneumbo. Otashi pula eenghendabala dopauhandimwe nodaaveshe okuulika oludi lolune olo tali yandje efano liwa loukwaneumbo. Oshidjemo, itava ka kala ashike ve na omanangeko noupuna aKalunga, ndele otava ka fimaneka Kalunga kolune Jehova, meongalo nosho yo momudingonoko.—1 Petrus 2:12.
Okuulika olune koilonga
9, 10. Hokolola omaupyakadi onhumba oo taa dulu okuholoka koilonga, nokuyandja etyekosha nghee taa dulu okuungaungwa nao nolune.
9 KOmukriste, elandulafano lakeshe efiku loilonga otali dulu okweeta eshongo li na sha nokuulikila ovanailonga vakwao olune. Okufilafana efupa mokati kovanailonga otaku dulu okutulifa oilonga yomunhu moshiponga ngeenge omunailonga mukwao ota katuka noukengeleledi ile noumbudi, nokungaha ota nyono po edina liwa laumwe komuyandji woilonga. (Omuudifi 4:4) Kashipu okuulika olune pomafimbo a tya ngaho. Ndele nande ongaho, okudimbuluka kutya okukala nolune osho oshinima luhapu hashi kala sha yuka okuninga, omupiya waJehova oku na okukendabala ngaashi ta dulu okufinda ovo vadjuu okukala navo. Okuulika oikala yokunakonasha otaku dulu okukwafela moshinima osho. Oto dulu okuulika kutya ou na ko nasha ngeenge omunailonga mukweni ta ehama ile e na oilyo youkwaneumbo oyo tai ehama. Okupula kutya ove li po ngahelipi otashi dulu okukala shi na oidjemo iwa komunhu. Heeno, Ovakriste ove na okukendabala va xumife komesho oukumwe nombili kombinga yavo ngaashi tashi dulika. Omafimbo amwe eendjovo dolune notadi ulike okunakonasha kwoye, otadi ka kwafela meenghalo da tya ngaho.
10 Omafimbo amwe, omuyandji woilonga ota dulu okukondjifila omadiladilo aye movanailonga vaye notashi dulika a kale a hala keshe umwe a kufe ombinga moiningwanima yonhumba yopashiwana ile momadano e he li pamishangwa. Ngeenge eliudo lOmukriste itali mu pitike a kufe ombinga, osho otashi dulu okweetifa po elipumomumwe. Pefimbo olo otashi dulika itashi ka kala pandunge okuyandja ouyelele aushe kutya omolwashike sha puka eshi ito tu kumwe nomahalo omuyandji woilonga. Paushili, kwaavo ve he fi veitavelo lopaKriste, osho tashi ningwa otashi dulu okukala sha fa oshinima sha yuka okuninga. (1 Petrus 2:21-23) Otashi dulika u yelife nombili omatomheno oye kutya omolwashike ito kufa ombinga. Ino shunifila omunhu eendjovo domashado odo e ku ula. Oshiwa kOmukriste okudulika komayele mawa Ovaroma 12:18, oo taa ti: “Ngenge tashi dulika, kombinga yeni kaleni nombili novanhu aveshe.”
Okuulika olune kofikola
11. Omashongo elipi ovanyasha tava shakeneke shi na sha nokuulikila ovanafikola vakwao olune?
11 Otashi dulu okukala lela eshongo kovanyasha okuulikila ovanafikola vakwao olune. Ovanyasha luhapu ohava kala va hala okukala va tambulwa ko kovanafikola vomongudu yavo. Oumati vamwe ohava katuka monghedi yonyanya opo va kale va pandika kovanafikola vamwe, tava shindi vamwe kofikola. (Mateus 20:25) Ovanyasha vamwe ove hole okuliulika shi na sha nounghulungu wavo momaudano ile moinima imwe i lili. Mokuulika ounghulungu wavo, luhapu ohava kala nokuhenolune novanafikola vomongudu yavo nosho yo ovanafikola vakwao vamwe, tava diladila papuko kutya osho otashi va ningi va kale ve dule vakwao. Omunyasha Omukriste oku na okukala a lungama opo a ha hopaenene oohandimwe ovo. (Mateus 20:26, 27) Omuyapostoli Paulus okwa ti kutya “ohole i noutalanheni, ohole i nolukeno” nosho yo kutya ohole “ihai fi efupa, ihai litange.” Onghee hano, Omukriste oku na oshinakuwanifwa shokudulika kekumaido lopamishangwa mokukala kwaye novanafikola vakwao, ndele haku shikula oshihopaenenwa shii shaavo ve he na olune.—1 Ovakorinto 13:4.
12. (a) Omolwashike tashi dulu okukala eshongo kovanyasha okukala nolune novahongi vavo? (b) Ovanyasha ove na okukonga ekwafo kulyelye ngeenge tava fininikwa va kale ve he na olune?
12 Ovanyasha ove na yo okukala nolune novahongi vavo. Ovanafikola vahapu ohava hafele okuningila nai ovahongi vavo. Ohava diladila kutya ove na eendunge ngeenge tava nyono po efimaneko lokufimaneka ovahongi vavo mokulonga oilonga oyo tai teya eemhango dofikola. Okupitila mokutilifa vamwe, otava dulu oku va ningifa ve limbwange mumwe navo. Ngeenge omunyasha Omukriste ta anye okutwa kumwe navo, otashi dulika a ninge oshihakanwa shokushekwa ile okutukwa. Okushakeneka eenghalo odo momukokomoko womido dofikola ohashi yeleke etokolotoko lOmukriste lokuulika olune. Ndele dimbulukwa kutya, osha fimana okukala omupiya waJehova omudiinini. Kala wa shilipalekwa kutya ote ke ku yambidida okupitila momhepo yaye momafimbo oo madjuu monghalamwenyo.—Epsalme 37:28.
Okuulikila ovashiinda olune
13-15. Oshike tashi dulu oku tu imba tu ulikile ovashiinda olune, nomashongo oo otaa dulu okukandulwa po ngahelipi?
13 Kutya nee oho kala meumbo ile keshe tuu, oto dulu okudiladila eenghedi omo to dulu okuulika olune nokukala u na ko nasha nonghalonawa yovashiinda. Ndele natango osho luhapu kashi pu.
14 Ongahelipi ngeenge mushiinda shoye oo e li popepi naave oku na onhondo naave omolwomuhoko woye, oukwashiwana woye ile elongelokalunga loye? Ongahelipi ngeenge ohava ulike odino omafimbo amwe ile have ku lipwililikile? U li omupiya waJehova, okuulika olune ngaashi to dulu otashi ka kala shi na ouwa. Oto ka kala wa yooloka ko filufilu, to fimaneke Jehova shili—oo e li omuhopaenenwa molune. Ku shi shii pamwe mushiinda shoye ona ka lundulule oikala yaye shi li oshidjemo sholune loye. Otashi dulika nokuli a ninge omuhambeleli waJehova.—1 Petrus 2:12.
15 Olune oli na okuulikwa ngahelipi? Tete, omelihumbato letu li shii okuhopaenenwa moukwaneumbo eshi oilyo aishe tai ulike oiimati yomhepo. Ovashiinda shetu otava dulu oku shi didilika. Omafimbo amwe, otashi dulika to dulu okulongela sha shiwa mushiinda shoye. Dimbuluka kutya olune otali ti okukala u na ko na sha nonghalonawa yavamwe.—1 Petrus 3:8-12.
Okuulika olune moukalele
16, 17. (a) Omolwashike olune la fimana moukalele wetu womoipafi? (b) Ongahelipi olune li na okuulikwa meembinga di lili noku lili doukalele womomapya?
16 Olune oli na okudidilikifa oukalele wetu wopaKriste eshi hatu ningi eenghendabala da mana mo tu hange ovanhu momaumbo avo, peenhele davo doilonga nosho yo peenhele daaveshe. Otu na okudimbuluka kutya otu lile po Jehova, oo e na alushe olune.—Exodus 34:6.
17 Oshike sha kwatelwa mo meenghendabala doye dokuulika olune moukalele? Pashihopaenenwa, fimbo to kufa ombinga mokuyandja oundombwedi mepandavanda, oto dulu okuulika olune mokukala to popi pauxupi noneyavelelo ngeenge to popi novanhu. Moundjila vomominghulo luhapu ohamu kala tamu ende ovaendi vokolupadi vahapu, onghee hano kala wa lungama opo u ha imbe ovanhu va pite po. Natango, ngeenge to yandje oundombwedi meengeshefa, ulika olune loye mokupopya pauxupi, to dimbuluka kutya ovalongi vomeefitola ove na okukwafela ovalandi.
18. Eendunge dokuyoolola otadi dana onghandangala ilipi mokuulika olune moukalele wetu?
18 Longifa eendunge moukalele weumbo neumbo. Ino kala mo meumbo efimbo lile, unene tuu ngeenge onghalo yomhepo kai li nawa. Mbela oto dulu okudidilika ngeenge omunhu ita dulu vali okulidiinika ile ta ningilwa nai kokukala po kwoye? Otashi dulika moshitukulwa sheni Eendombwedi daJehova hadi i moukalele luhapu. Ngeenge osho ngaho, kala to yavelele she likalekelwa, kala alushe u na olune nowa hafa. (Omayeletumbulo 17:14) Kendabala okutala ko etomheno lomuneumbo la fimana eshi ita pwilikine fiku olo. Dimbuluka kutya omumwaxo ile omumwanyoko Omukriste otashi dulika e ke uye peumbo olo monakwiiwa. Ngeenge owa shakeneke omunhu oo e na odino, ninga eenghendabala de likalekelwa u ulike olune. Ino popya pombada ile wa tunga omaonya koshipala, ndele popya monghedi yengungumano. Omukriste e na olune ina hala nande okuhandukifa omuneumbo neemhata. (Mateus 10:11-14) Otashi dulika momafiku okomesho omunhu oo ta ka pwilikina konghundana iwa.
Okuulika olune pokwoongala kweongalo
19, 20. Omolwashike olune la pumbiwa meongalo nongahelipi tali dulu okuulikwa?
19 Osha fimana yo okuulikila ovaitaveli vakwetu olune. (Ovaheberi 13:1) Molwaashi otu li oshitukulwa shoumwainafana womounyuni aushe, olune ola fimanenena mokukala kwetu navamwe.
20 Ngeenge eongalo otali longifa Olupale lOuhamba neongalo limwe, avali ile e dule opo, osha fimana okuungaunga nolune naavo vomomaongalo makwao, okuungaunga navo nefimaneko. Elihakano itali xumifa komesho elongelokumwe ngeenge tashi uya pokuunganeka omafimbo okwoongala nosho yo oiteelelwa ngaashi okuwapaleka ile okuwapalekulula Olupale lOuhamba. Kala u na olune neyavelelo nokuli nonande otashi dulika pa kale omadiladilo a yooloka. Monghedi oyo olune otali ka findana, na Jehova ota ka nangeka noupuna shili okunakonasha oko to ulike shi na sha nonghalonawa yavamwe.
Twikila okuulika olune
21, 22. Metwokumwe nOvakolossi 3:12, oshike shi na okukala etokolotoko letu?
21 Olune ola kwatela mo nohali nwefa mo oshitukulwa keshe shonghalamwenyo yetu. Onghee hano, otu na oku li ninga oshitukulwa sha fimana shounhu wetu wopaKriste. Okuulikila vamwe olune oku na okukala onghedindjikilile.
22 Atusheni natu ulikileni vamwe olune efiku keshe, nokungaha ohatu tula moilonga pauhandimwe eendjovo domuyapostoli Paulus tadi ti: “Ovahoololwa nye vaKalunga, ovayapuki novaholike, djaleni efilonghenda lomomutima, [olune, NW], elininipiko, engungumano noutalanheni.”—Ovakolossi 3:12.
Oto dimbuluka?
• Oshike hashi shi ningi shidjuu kOmukriste okuulika olune?
• Omolwashike sha fimana okuulika olune moukwaneumbo?
• Oshike tashi dulu oku shi ninga shidjuu okuulika olune kofikola, koilonga nosho yo kovashiinda?
• Yelifa nghee Ovakriste tava dulu okuulika olune moukalele wavo womoipafi.
[Efano pepandja 13]
Olune tali ulikwa kwaaveshe moukwaneumbo ohali xumifa komesho oukumwe nelongelokumwe
[Efano pepandja 14]
Oto dulu okuulika olune ngeenge omulongi pamwe naave ile oukwaneumbo waye tau vele
[Efano pepandja 15]
Jehova oha yambidida ovo tava ulike olune noudiinini nonande ope na omasheko
[Efano pepandja 16]
Okukwafela mushiinda e na omhumbwe oshi li oshilonga sholune