Udifa eendjovo daKalunga nouladi
“Inda ko u ka xunganekele oshiwana shaIsrael.”—AMOS 7:15.
1, 2. Olyelye a li Amos, nOmbibeli otai holola shike kombinga yaye?
FIMBO ondombwedi yaJehova imwe ya li i li moukalele, oya li ya shakenekwa komupristeri. Omupristeri okwa ingida a ti: ‘Ino udifa vali! Dja mo moshilongo eshi!’ Mbela ondombwedi oyo oya ninga ngahelipi? Mbela okwa li ya tonyoka kelombwelo olo ile okwa li ya twikila okuudifa eendjovo daKalunga nouladi? Oto dulu oku shi shiiva molwaashi ondombwedi oyo oya shanga oimoniwa yayo membo olo la lukilwa edina layo. Embo lOmbibeli olo olo Amos. Ndele fimbo inatu uda shihapu shi na sha neshakeno nomupristeri laAmos, natu kundafaneni ouyelele umwe u na sha nonakudiwa yaAmos.
2 Olyelye a li Amos? Okwa li ko pefimbo lilipi nokwa li ha kala peni? Ohatu mono omanyamukulo komapulo oo muAmos 1:1, omo hatu lesha taku ti: “Eendjovo daAmos, umwe womovafita veedi vomuTekoa, . . . momafiku aUssia, ohamba yaJuda nomomafiku aJerobeam yaJoas, ohamba yaIsrael.” Amos okwa li omukalimo womuJuda. Oshilando shambulavo osha li Tekoa, osho sha li eekilometa 16 kolukadi laJerusalem. Okwa li ko pexulilo lefelemudo etimuwoi K.O.P., eshi ohamba Ussia ya li tai pangele Juda, ofimbo Jerobeam omutivali a li ohamba yomapata omulongo aIsrael. Amos okwa li omufita weedi. Doshili, Amos 7:14 ota ti kutya ye ka li ashike “omufita” ndele okwa li yo ‘omushati weenghwiyu domikwiyu domombuwa.’ (NW) Hano okwa kala ha longo efimbo lonhumba momudo. Okwa li ha shate eenghwiyu. Oshilonga osho osha li hashi ningwa opo eenghwiyu di pye diva. Osha li oshilonga shidjuu.
‘Inda u ka xunganeke’
3. Ongahelipi okulihonga kombinga yaAmos taku tu kwafele ngeenge otu udite inatu wana okuudifa?
3 Amos okwa popya noushili a ti: “Ame nghi fi omuprofeti ile omona womuprofeti.” (Amos 7:14) Ye ka li a dalwa e li omona womuprofeti noka li a deulilwa ouprofeti. Ndelenee movanhu aveshe muJuda, Jehova okwa hoolola Amos a longe oshilonga shaYe. Pefimbo olo, Kalunga ina hoolola ohamba inaenghono ile omupristeri oo e lihonga ile elenga oshipuna. Osho otashi tu hongo oshilihongomwa tashi shilipaleke. Otashi dulika tu na shinini monghedi yeendodo dounyuni ile yehongo lolelalela. Ndele mbela osho oshi na oku tu ninga tu kale tu udite inatu wana okuudifa eendjovo daKalunga? Hasho nande! Jehova ota dulu oku tu longekida opo tu udife etumwalaka laye—nokuli nomoitukulwa oyo idjuu. Molwaashi osho osho naanaa Jehova a ninga shi na sha naAmos, okutala koshihopaenenwa osho sha tulwa po komuprofeti oo omuladi, otaku ka honga aveshe ovo va hala okuudifa eendjovo daKalunga nouladi.
4. Omolwashike sha li eshongo kuAmos okuxunganeka muIsrael?
4 Jehova okwa lombwela Amos a ti: “Inda ko u ka xunganekele oshiwana shaIsrael.” (Amos 7:15) Oshilonga osho osha li shidjuu. Pefimbo olo, omapata omulongo ouhamba waIsrael okwa li taa hafele ombili neameno nehepuluko lopamaliko. Vahapu ova li ve na ‘eengulu dopokufu neengulu dopokulombo’ odo kwa li da tungwa ‘nomamanya ondilo a hongwa,’ ndele haneedopi dongaho donhata. Vamwe ova li ve na oinima yomeumbo ya fewekwa neembinga deendjaba da hongwa nawa nova nwa omaviinyu ‘omoikokola iwa yomiviinyu.’ (Amos 3:15; 5:11) Oshidjemo, ovanhu vahapu kava li ve na ko nasha. Doshili, oshitukulwa osho Amos a li a pewa e shi longe otashi dulika sha fa oitukulwa imwe omo vamwe vomufye hava i moukalele kunena.
5. Oinima i he li pauyuki ilipi Ovaisrael vamwe va li hava ningi?
5 Okukala noinima yopamaliko kwOvaisrael hasho kwa li sha puka. Ndelenee Ovaisrael vamwe ova li va ongela oupuna wavo meenghedi di he li pauyuki. Oipuna oya li tai “fininike eehepele nokuhepeka ovafyoona.” (Amos 4:1) Ovashingifi, ovapanguli novapristeri ovanaenghono ova li tava longele kumwe opo va nyeke eehepele. Paife natu shuneni kefimbo olo nokutala kutya ovalumenhu ovo ova li hava ningi shike.
Omhango yaKalunga ya nyonwa
6. Ongahelipi ovashingifi Ovaisrael va li va hepeka vakwao?
6 Tete natu yeni keenhele domalandifilo. Oko ovashingifi ovakengeleledi ova li hava “ninipike oshiyelekifo sheefa” nosho yo ‘okunenepeka oshiyelekifo shasikkel,’ nova li hava landifa nokuli “nolungu” li li oilya. (Amos 8:5, 6) Ovashingifi ova li hava nyokoma ovalandi vavo moku va landifa oinima inai lixwa po, ondado oya li ya londa unene nongushu yoinima oya li pedu. Konima eshi ovashingifi va nyokoma eehepele fiyo osheshi da li di he na vali oimaliwa, eehepele okwa li di na okulilandifa po di ninge ovapika. Opo nee, ovashingifi okwa li hava lande po eehepele kondado ‘yeenghaku mbali.’ (Amos 8:6) Diladila ashike kwaasho! Ovashingifi ovo ovanalwisho ova li hava tale ko Ovaisrael vakwao ve na ongushu i fike pongushu yeenghaku dongaho! Kava li tuu va fifa ohoni eehepele, naasho kasha li tu enyono la kwata moiti okunyona Omhango yaKalunga! Ndele ovashingifi ovo tuu ovo ova li hava diinine ‘eshabata.’ (Amos 8:5) Doshili, ova li ashike tave limonikifa va fa ovalongelikalunga.
7. Oshike she shi ninga tashi shiiva opo ovashingifi vomuIsrael va teye Omhango yaKalunga?
7 Osha enda ngahelipi opo ovashingifi ovo va kale inava handukilwa eshi kwa li va teya Omhango yaKalunga, oyo ya popya kutya: “Hola omukweni ngaashi u lihole mwene”? (Leviticus 19:18) Ova pondola molwaashi ovo va li ve na okushilipaleka kutya ovanhu otava dulika kOmhango—ovapanguli—ovo va li ookaume kavo mekaulonyanga. Poshivelo shoshilando, opo pa li hapa ungaungwa noikoya yopaemhangu, ovapanguli ova li ‘hava tambula ombubo, ndele tava endameke ondjovo iyuki yomuxupi.’ Ponhele yokwaamena eehepele, ovapanguli ova li have di kengelele omolwombubo. (Amos 5:10, 12) Onghee hano ovapanguli ova li yo tave lipwililikile Omhango yaKalunga.
8. Elihumbato lilipi ovapristeri ovakolokoshi va li tave lipwililikile?
8 Lwopokati opo, ovapristeri muIsrael ova li va dana onghandangala ilipi? Opo tu shi mone, natu yukifeni elitulemo letu konhele vali imwe i lili. Didilika omanyono oo ovapristeri va li va pitika a ningilwe “mongulu yakalunga kavo”! Okupitila muAmos, Kalunga okwa ti: “Omulumenhu naxe tava i komukainhu umwe auke, nosho ngaha hava sheke edina lange liyapuki.” (Amos 2:7, 8) Diladila ashike kwaasho! Omushamane Omuisrael nomonamati waye tava i moluhaelo nombwada imwe yomotembeli. Ndele ovapristeri ovo ovakolokoshi ova li tave lipwililikile oluhaelo olo!—Leviticus 19:29; Deuteronomion 5:18; 23:17.
9, 10. Ovaisrael ova li ve na ombedi i na sha nomanyono Omhango yaKalunga elipi, nefaafano lilipi li li pokati kefimbo olo naalo letu?
9 Mokupopya shi na sha nelihumbato loulunde limwe vali, Jehova okwa ti: “Poshiyambelo keshe hava nangala kombada yeenhanga da yandjelwa [ombabyona] oshikwatifo, ndele vo hava nu omaviinyu a futifwa mongulu yakalunga kavo.” (Amos 2:8) Heeno, ovapristeri nosho yo ovanhu vahapu ova li ve lipwililikila omhango oyo ya shangwa muExodus 22:26, 27, oyo tai ti kutya oshikutu sha kufwa ombabyona oshi na okushunifwa ko fimbo oufiku inau uya. Ponhele yaasho, ova li have shi longifa shi li ekumbafa oko hava nangala ngeenge tava li nokunwa fimbo tava dana oivilo yoikalunga. Nova li hava lande omaviinyu va nwe poivilo yopamalongelokalunga oipupulu neefuto odo va nyeka eehepele. Kava li tuu va ya kokule unene mokutwalwatwalwa okudja mondjila yelongelokalunga la koshoka!
10 Nope he na okufya ohoni, Ovaisrael ova li va nyona oipango ivali inene yOmhango—okuhola Jehova nokuhola ovanhu vakwao. Nomolwaasho Kalunga okwa li a tuma Amos e va pe oushima omolwokuhenoudiinini kwavo. Kunena, oiwana yomounyuni, mwa kwatelwa nOukwakriste, oya nyonauka ya fa Israel shonale. Ofimbo ovanhu vamwe va hepuluka, vahapu ova hepa paimaliwa nova yahamekwa pamaliudo keenghedi inadi koshoka dovawiliki ve he fi ovayuki veengeshefa dinene, vopapolotika nosho yo vomalongelokalunga oipupulu. Ndelenee Jehova oku na ko nasha naavo tava mono oixuna nosho yo ovo tave linyengifwa ve mu konge. Onghee hano, okwa tula po ovapiya vaye vokunena va longe oilonga ngaashi oyo yaAmos—okuudifa eendjovo daYe nouladi.
11. Oshike hatu dulu okulihonga moshihopaenenwa shaAmos?
11 Omolwomafaafano oo e li pokati koilonga yetu naayo yaAmos, ohatu ka mona ouwa munene mokukonakona oshihopaenenwa shaye. Doshili, Amos ote tu ulikile kutya (1) etumwalaka lilipi tu na okuudifa, (2) ongahelipi tu na oku li udifa, nosho yo (3) omolwashike ovapataneki itava dulu okukangheka oilonga yetu yokuudifa. Natu konakoneni oitwa oyo kooshimwe.
Nghee hatu dulu okuhopaenena Amos
12, 13. Ongahelipi Jehova a li a ulika kutya ka li a hokwa Ovaisrael, ndele ongahelipi ve linyenga?
12 Tu li Eendombwedi daJehova, moukalele wetu wopaKriste ohatu yandje unene elitulemo koilonga yokuudifa Ouhamba nokuninga ovanhu ovahongwa. (Mateus 28:19, 20; Markus 13:10) Ndele nande ongaho, ohatu yukifa yo elitulemo komalondwelo aKalunga, ngaashi ashike Amos a li a udifa kutya Jehova ota ka tokola ovakolokoshi netokolo la kwata moiti. Pashihopaenenwa, Amos 4:6-11 ota ulike kutya Jehova okwa li a shiivifila filufilu Israel lwoikando shi na sha nokukala kwaye ine shi hokwa. Jehova okwa li a pa oshiwana ‘oluhepo lomungome,’ a “kelela odula i ha loke” molwavo, e va denga “nonhimbayoilya nonguwi yoilya” nokwa li e va tumina “oudu wolutapo.” Mbela oiningwanima oyo oya li ye linyengifa Israel shi livele ombedi? Kalunga okwa ti: “Nye inamu alukila kuame.” Doshili, Ovaisrael, ova ekelashi Jehova oikando noikando.
13 Jehova okwa li a handukila Ovaisrael inave livela ombedi. Ndele tete, ova pewa elondwelo lopaxunganeko. Metwokumwe naasho, Kalunga okwa popya a ti: “Omwene Kalunga ita ningi sha fimbo ina hololela ovapiya vaye ovaprofeti omhangela yaye.” (Amos 3:7) Kalunga okwa li a hololela Noa kutya Eyelu ola li tali ke uya nokwa li e mu lombwela a yandje elondwelo. Sha faafana, Jehova okwa li a lombwela Amos a yandje elondwelo laxuuninwa. Shinyikifa oluhodi, Israel osha li she lipwililikila etumwalaka laKalunga nosha li sha dopa okukatuka eenghatu da yuka.
14. Omafaafano elipi eli pokati kefimbo laAmos naalo letu?
14 Osha yela kutya oto ka dimina kutya ope na omafaafano makonekwedi pokati kefimbo laAmos naalo letu. Jesus Kristus okwa li a xunganeka kutya otapa ka holoka omaudjuu mahapu pefimbo lexulilo. Okwa xunganeka yo oilonga yokuudifa mounyuni aushe. (Mateus 24:3-14) Ndele ngaashi momafiku aAmos, ovanhu vahapu kunena ove lipwililikila omadidiliko omafimbo nosho yo etumwalaka lOuhamba. Ovanhu va tya ngaho otava ka mona oilanduliko ya faafana naayo ya li ya hanga Ovaisrael inave livela ombedi. Jehova okwe va londwela a ti: “Lilongekida, oove Israel, u shakene naKalunga koye!” (Amos 4:12) Ovaisrael ova shakena naKalunga mokumona etokolo laye eshi Ovaassiria ve va finda. Kunena, ounyuni ou u he na Kalunga otau ka ‘shakena naKalunga’ puHarmagedon. (Ehololo 16:14, 16) Ndele lwopokati opo, apa ngoo pe fike elidiiniko laJehova tali twikile, ohatu ka twikila okuladipika ovanhu vahapu ngaashi tashi dulika, hatu ti: “Kaleni nokukonga Omwene, opo tamu ka kala nomwenyo.”—Amos 5:6.
Otwa taalela omapataneko ngaashi Amos
15-17. (a) Olyelye a li Amasia, nongahelipi e linyenga keendjovo daAmos? (b) Amasia okwa lundila Amos nomalundilo elipi?
15 Ohatu dulu okuhopaenena Amos, ndele hamwaasho ashike hatu udifa, ndele nonghee hatu udifa yo. Oushili oo owa divilikwa metukulwa eti-7, omo hatu lombwelwa shi na sha nomupristeri winya a tumbulwa metetekelo leenghundafana detu. Okwa li “Amasia, omupristeri womuBetel.” (Amos 7:10) Oshilando Betel osha li ondingandinga yelongelokalunga loushunimonima laIsrael, olo la li la kwatela mo okwiilikana onhana. Onghee hano, Amasia okwa li omupristeri welongelokalunga lopapangelo. Okwa li e linyenga ngahelipi keendjovo daAmos douladi?
16 Amasia okwa lombwela Amos a ti: “Inda, omumonikokule, inda onhapo medu laJuda, oko lya omungome, oko u ka xunganekela! Ndelenee muBetel ito xunganeke vali, osheshi sho onhele iyapuki youhamba notembeli yoshilongo.” (Amos 7:12, 13) Kungaha Amasia okwa li a hala shili okutya: ‘Inda keumbo! Fye otu na elongelokalunga letu.’ Okwa li yo a kendabala okuhongaifa epangelo li shilike oilonga yaAmos, mokulombwela ohamba Jerobeam omutivali, a ti: “Amos okwe ku hangakena noku ku twifila ondubo meumbo laIsrael.” (Amos 7:10) Heeno, Amasia okwa lundila Amos kutya ota kengelele. Okwa lombwela ohamba a ti: “Amos okwa tile: Jerobeam ta ka fya keongamukonda, naIsrael ota ka dja mo moshilongo shaye ndee ta i shili moukwatwa.”—Amos 7:11.
17 Metumbulo olo limwe, Amasia okwa tula kumwe omapopyo atatu taa pukifa. Okwa ti: “Amos okwa tile.” Ndele Amos ina popya nande kutya oye odjo yexunganeko. Ponhele yaasho, okwa popya alushe a ti: “Omwene ota ti ngaha.” (Amos 1:3) Amos okwa li yo a lundilwa kutya okwa ti: “Jerobeam ta ka fya keongamukonda.” Ndele ngaashi sha shangwa muAmos 7:9, Amos okwa li a xunganeka a ti: “Eumbo laJerobeam Ame [Jehova] ohandi ke li yelulila eongamukonda.” Kalunga okwa li a xunganekela oshiponga “eumbo” laJerobeam, sha hala okutya oludalo laJerobeam. Natango, Amasia okwa lundila Amos kutya okwa ti: ‘Israel ota ka ya shili moukwatwa.’ Ndele Amos okwa li yo a xunganeka kutya Omuisrael keshe oo ta ka alukila kuKalunga ota ka mona omanangeko noupuna. Osha yela kutya Amasia okwa longifa oshili inai lixwa po noya pengifwa okukendabala okuningifa oilonga yokuudifa yaAmos i shilikwe pambelewa.
18. Omafaafano elipi e li pokati keenghedi odo da longifwa kuAmasia naado tadi longifwa kovawiliki vomalongelokalunga kunena?
18 Mbela owa didilika omafaafano oo e li pokati keenghedi odo da longifwa kuAmasia naado tadi longifwa kovapataneki voshiwana shaJehova kunena? Ngaashi ashike Amasia a li a kendabala okumweneka Amos, ovapristeri, ovambishopa novanenenhu vonhumba vomefimbo letu navo ohava kendabala okukelela oilonga yokuudifa yovapiya vaJehova. Amasia okwa li a lundila Amos kutya okwa li ta kengelele. Kunena, ovawiliki vamwe vomalongelokalunga ohava lundile Eendombwedi daJehova kutya otadi tula moshiponga eameno lopashiwana. Natango ngaashi ashike Amasia kwa li a ya kohamba omolwekwafo opo a kondjife Amos, ovawiliki vomalongelokalunga navo ohava i luhapu kovayambididi vavo vopapolotika omolwekwafo va hepeke Eendombwedi daJehova.
Ovapataneki itava dulu okukangheka oilonga yetu yokuudifa
19, 20. Amos okwe linyenga ngahelipi komapataneko aAmasia?
19 Amos okwa li e linyenga ngahelipi komapataneko aAmasia? Tete, Amos okwa nyamukula omupristeri oo a ti: “Ove to ti: Ino xunganekela Israel.” Nope he na okwoongaonga, omuprofeti omuladi waKalunga okwa twikila okupopya eendjovo ngoo odo Amasia kwa li ina hala nandenande. (Amos 7:16, 17) Amos ka li a tila. Kashi fi tuu oshihopaenenwa sha denga mbada kufye! Ngeenge tashi uya pokupopya eendjovo daKalunga, itatu ka anya okudulika kuKalunga ketu, nokuli nomoilongo omo ooAmasia vokunena tava xwaxwameke omahepeko a kwata moiti. Ngaashi Amos, ohatu twikile okuudifa hatu ti: “Omwene ota ti ngaha.” Novapataneki itava dulu nande okukangheka oilonga yetu yokuudifa, molwaashi “eke lOmwene” oli li pamwe nafye.—Oilonga 11:19-21.
20 Amasia okwa li e na okukala kwa li e shi shii kutya omatilifo aye okwa li taa ka kala ongaho. Amos okwa hangwa nale a yelifa kutya omolwashike pa ha li nande oumwe kombada yedu ta dulu oku mu kelela okupopya—naasho osho oshitwa oshititatu osho hatu ka kundafana. Pambo laAmos 3:3-8, Amos okwa longifa omapulo a landulafana nomafaneko opo a ulike kutya kape na osho tashi dulu okuningwa nope he na osheetifi. Opo nee, okwa yelifa etulomoilonga a ti: “Onghoshi oya kumba, olyelye ngeno ita tila? Omwene Kalunga okwa popya, olyelye ita xunganeke?” Noitya imwe, Amos okwa li ta lombwele ovapwilikini vaye ta ti: ‘Ngaashi ashike ito dulu okukala ino tila ngeenge wa udu okukumba kwonghoshi, osho ngoo naame itandi dulu okulikelela okuudifa eendjovo daKalunga ngeenge nda udu a popya kutya na shi ningwe.’ Etilokalunga ile etilofimaneko lomoule lokufimaneka Jehova ole linyengifa Amos a popye nouladi.
21. Ohatu linyenge ngahelipi kelombwelo laKalunga kutya natu ka udife onghundana iwa?
21 Nafye ohatu udu elombwelo laJehova lokuudifa. Mbela ohatu linyenge ngahelipi? Ngaashi Amos nosho yo ovalanduli vaJesus vonale, ohatu popi eendjovo daJehova nouladi kekwafo laYe. (Oilonga 4:23-31) Kutya nee omahepeko oo a xwaxwamekwa kovapataneki ile okuwanenwa oko haku ulikwa kwaavo hatu udifile, itai ke tu mweneka. Eendombwedi daJehova mounyuni aushe otadi linyengifwa di twikile okuudifa onghundana iwa nouladi, ngaashi Amos. Otu na oshinakuwanifwa shokulondwela ovanhu omolwetokolo laJehova olo tali uya. Mbela etokolo olo ola kwatela mo shike? Epulo olo otali ka nyamukulwa moshitukulwa tashi landula.
Oto nyamukula ngahelipi?
• Omeenghalo dilipi Amos a li ta wanifa po oshilonga osho a li a pewa kuKalunga?
• Ngaashi Amos, oshike tu na okuudifa?
• Otu na okulonga oilonga yetu yokuudifa noikala ilipi?
• Omolwashike ovapataneki itava dulu okukangheka oilonga yetu yokuyandja oundombwedi?
[Efano pepandja 6]
Kalunga okwa li a hoolola Amos, omushati weenghwiyu a longe oshilonga shaYe
[Efano pepandja 9]
Ngaashi Amos, mbela oto udifa etumwalaka laJehova nouladi?