Ovanyasha, kaleni mwa tokola toko okulongela Jehova
“Dimbulukwa Omushiti woye momafiku ounyasha woye.” — OMUUD. 12:1.
1. Ounona vomuIsrael shonale ova li va shivwa va ninge shike?
OMIDO 3 500 lwaapo da pita, omuprofeti waJehova Moses okwa li a lombwela ovapristeri novakulunhu vomuIsrael a ti: ‘Ongeleni oshiwana, ovalumenhu novakainhu nounona opo va shiive okuuda nokulongwa okutila Omwene Kalunga keni nokudiinina shili eendjovo adishe domhango ei.’ (Deut. 31:12) Didilika kutya ovo va li va lombwelwa va ye kokwoongala va ka longele Jehova ova li ovalumenhu, ovakainhu nosho yo ounona. Ounona navo ova li mokati kaavo va li va lombwelwa va pwilikine, ve lihonge nova dulike komalombwelo aJehova.
2. Jehova okwa li a ulika ngahelipi kutya oku na ko nasha novanyasha vomeongalo lopaKriste lonale?
2 Mefelemudo lotete, Jehova okwa li a twikila okuulika kutya oku na ko nasha novanyasha ovatilikalunga. Pashihopaenenwa, okwa li a nwefa mo omuyapostoli Paulus a kwatele omalombwelo oo a nuninwa ovanyasha meenhumwafo dimwe odo a li a shangela komaongalo. (Lesha Ovaefeso 6:1; Ovakolossi 3:20.) Ovanyasha Ovakriste ovo va li va tula moilonga omayele oo ova li va kulika olupandu lavo lokupandula Xe yavo womeulu omunahole nova li va mona omanangeko noupuna.
3. Ovanyasha ohava ulike ngahelipi kunena kutya ova tokola toko okulongela Kalunga?
3 Mbela ovanyasha kunena ohava shivwa va ongale opo va longele Jehova? Heeno ohava shivwa. Oshiwana shaKalunga ashishe ohashi kala sha hafa okumona ovanyasha vahapu ovatilikalunga mounyuni aushe tava dulika komayele aPaulus oo taa ti: “Tu filafaneni oshisho fye tu twafane omukumo mohole nomoilonga iwa. Tu ha efe [po okwoongala pamwe, OB-1986], ngaashi vamwe ve li po hava ningi, ndelenee tu kumaidafaneni, unene eshi tamu mono efiku olo tali ehene popepi.” (Heb. 10:24, 25) Kakele kaasho, ounona vahapu ohava kufa ombinga mokuudifa onghundana iwa yOuhamba waKalunga pamwe novadali vavo. (Mat. 24:14) Natango, omudo keshe ovanyasha omayovi ohava ulike kutya ove hole Jehova neenghono mokuninginifwa nohava mono omanangeko noupuna mokukala ovahongwa vaKristus. — Mat. 16:24; Mark. 10:29, 30.
Tambula ko eshivo paife
4. Ovanyasha ove na okutambula ko eshivo laKalunga loku mu longela ngeenge ve na omido ngapi?
4 Omuudifi 12:1 ota ti: “Dimbulukwa Omushiti woye momafiku ounyasha woye.” Mbela ovanyasha ove na okukala ve na omido ngapi opo va tambule ko eshivo olo lopahole lokulongela Jehova? MOmishangwa inamu tongwa omido dokondadalunde. Onghee hano, ino kala to ongaonga to diladila kutya pamwe oumunini unene nokupwilikina nosho yo okulongela Jehova. Oto ladipikwa u tambule ko eshivo olo nopehe na okwoongaonga, kashi na nee mbudi kutya ou na omido ngapi.
5. Ovadali otava dulu ngahelipi okukwafela ounona vavo va ninge exumokomesho lopamhepo?
5 Ovanyasha vahapu ohamu kwafelwa kovadali veni ile kuumwe womovadali veni opo mu ninge exumokomesho lopamhepo. Kungaho, omwa fa Timoteus oo a li ko pefimbo lOmbibeli. Timoteus okwa li a hongwa omishangwa diyapuki okudja kouhanana waye kuina Eunike nokuinakulu Loide. (2 Tim. 3:14, 15) Ovadali voye otashi dulika navo have ku deula monghedi ya tya ngaho, mokukonakona Ombibeli naave, mokwiilikana pamwe naave, hava i pamwe naave kokwoongala nosho yo koyoongalele yakula yoshiwana shaKalunga nohava kufa yo ombinga pamwe naave moukalele. Osha fimanenena kovadali oku ku honga eendjila daJehova, molwaashi Jehova oye e va pa oshinakuwanifwa osho. Mbela owa lenga ngoo ohole oyo ovadali voye ve ku hole nayo nosho yo okunakonasha naave kwavo? — Omayel. 23:22.
6. (a) PaPsalme 110:3, Jehova oha hokwa okulongelwa monghedi ya tya ngahelipi? (b) Ohatu ka kundafana kombinga yashike?
6 Eshi ovanyasha tamu ende tamu kulu, Jehova okwa hala mu ‘konakone kutya ehalo laye lilipi, naashi shiwa, sha wapala nosha wana,’ ngaashi Timoteus a li a ninga. (Rom. 12:2) Ngeenge omwa ningi ngaho, otamu ka kufa ombinga momalipyakidilo eongalo molwaashi mwa hala okulonga ehalo laKalunga, ndele hamolwaashi ovadali veni ovo va hala mu ninge ngaho. Jehova ota ka kala a hafa ngeenge otamu mu longele nehalo liwa. (Eps. 110:3) Ndele mbela ongahelipi tamu dulu okuulika kutya omwa tokola okupwilikina kuJehova nokudulika kewiliko laye? Ohatu ka kundafana oinima itatu ya fimana omo tamu dulu okuninga ngaho. Oinima oyo oyo: okukonakona, eilikano nosho yo elihumbato. Natu ka kundafaneni oinima oyo kooshimwe.
Shiiva kutya Jehova omunhu wolela
7. Jesus okwa tula po oshihopaenenwa shilipi shi na sha nokukonakona Omishangwa, noshike sha li she mu kwafela a ninge ngaho?
7 Onghedi yotete omo to dulu okuulika kutya owa tokola toko okulongela Jehova omokukala ho lesha Ombibeli efiku keshe. Oto dulu okuwanifa po omhumbwe yoye yopamhepo nokumona eshiivo lOmbibeli li na ondilo ngeenge owa kala ho lesha Eendjovo daKalunga pandjikilile. (Mat. 5:3) Jesus okwa tula po oshihopaenenwa moshinima osho. Pomhito imwe eshi Jesus a li e na omido 12, ovadali vaye ova li ve mu hanga motembeli e “li omutumba mokati kovalongindjovo noku va pwilikina noku va pula.” (Luk. 2:44-46) Jesus okwa li a hala okushiiva nokuuda ko Omishangwa okudja kounona. Mbela oshike sha li she mu kwafela a ninge ngaho? Nopehe na omalimbililo, ina Maria naxe omutekuli Josef ova li va dana onghandangala ya fimana. Ovadali vaye ova li ovapiya vaKalunga nova li ve mu honga kombinga yaye okudja kounona waye. — Mat. 1:18-20; Luk. 2:41, 51.
8. (a) Onaini ovadali ve na okukwafela ounona vavo va kale ve hole Eendjovo daKalunga? (b) Hokolola oshimoniwa osho tashi ulike nghee sha fimana okuhonga ounona okudja kouhanana wavo.
8 Ovadali ovatilikalunga kunena ove wete yo nghee sha fimana okukwafela ovana vavo va kale ve hole oshili yOmbibeli okudja kounona. (Deut. 6:6-9) Omumwameme umwe Omukriste wedina Rubi osho a li a ninga ngaho konima eshi a dala okamonamati kaye koshiveli, Joseph. Okwa kala ha leshele okaana kaye okudja membo Embo lange lomahokololo Ombibeli efiku keshe. Eshi Joseph a kula, ina okwa li e mu kwafela e lihonge omishangwa dihapu momutwe. Mbela Joseph okwa li ngoo a mona ouwa medeulo olo? Diva konima eshi a shiiva okupopya, okwa li ha hokolola omahokololo Ombibeli mahapu noitya yaye mwene. Eshi Joseph a li e na omido nhano, okwa li a yandja oshipopiwa shaye shotete mOfikola yOukalele woPauteokratika.
9. Omolwashike sha fimana okulesha Ombibeli nosho yo okudilonga kwaasho to lesha?
9 Opo mu ninge exumokomesho lopamhepo mu li ovanyasha, kaleni mu na onghedindjikilile yokulesha Ombibeli efiku keshe fiyo osheshi tamu ka ninga ovakulunhu. (Eps. 71:17) Mbela omolwashike taku dulu okutiwa kutya okulesha Ombibeli otaku ku kwafele u ninge exumokomesho? Didilika osho Jesus a popya eshi a li ta ilikana kuXe, a ti: “Nomwenyo waalushe owo tuu ou, vo ve ku shiive, Oove auke Kalunga kashili.” (Joh. 17:3) Ngeenge owa mono eshiivo lihapu lokushiiva Jehova, oto ka mona filufilu kutya Jehova oku li Omunhu wolela noto ka kala u mu hole neenghono. (Heb. 11:27) Onghee hano, ngeenge to lesha etukulwa lonhumba mOmbibeli, longifa omhito ya tya ngaho u lihonge shihapu kombinga yaJehova. Lipula kutya: ‘Ehokololo eli otali hongo nge shike kombinga yaJehova e li Omunhu? Etukulwa eli lOmbibeli otali hongo nge shike mbela kombinga yohole yaJehova yoku tu hola noku na ko nasha nafye kwaye?’ Ngeenge owa dilonga kombinga yomapulo oo otashi ke ku kwafela u lihonge nghee Jehova ha diladila nonokutya oha tale ko ngahelipi oinima nosho yo osho a hala u ninge. (Lesha Omayeletumbulo 2:1-5.) Ngaashi omunyasha Timoteus, naave oto ka ‘tomhwa u itavele’ osho to lihongo okudja mOmishangwa, naasho otashi ke ku linyengifa u longele Jehova nehalo liwa. — 2 Tim. 3:14.
Nghee eilikano tali dulu oku ku kwafela u kale u hole Jehova nomutima aushe
10, 11. Eilikano otali dulu oku ku kwafela ngahelipi u kale wa tokola toko okulongela Kalunga?
10 Onghedi onhivali omo to dulu okukala wa tokola toko okulongela Jehova nomutima aushe oyo okukala ho ilikana. Epsalme 65:3 otali ti: “Oove, Omuudi womailikano, ombelela aishe i nokuuya kuove.” Eshi Jehova a li a ninga ehangano naIsrael, ovanailongo ovo va li have uya kotembeli yaye okwa li hava dulu okwiilikana kuye. (1 Eeh. 8:41, 42) Kalunga ke na onhondo. Ovo hava dulika koipango yaye ove na oushili kutya ota ka pwilikina komailikano avo. (Omayel. 15:8) Onghee hano, outumbulilo “ombelela aishe” owa kwatela mo yo ovanyasha.
11 Otu shii kutya oukaume muwa ohau kalekwa po kokukundafana monghedi iwa. Nopehe na omalimbililo, oho hafele okulombwela kaume koye kopofingo omadiladilo oye, omaliudo nosho yo oisho yoye. Sha faafana, ngeenge to ilikana tashi di komutima, oto kundafana nOmushiti woye Munene. (Fil. 4:6, 7) Kala ho popi naJehova wa fa to mbubulile omutima woye omudali woye omunahole ile kaume koye kopofingo. Ope na ekwatafano linene pokati konghedi omo ho ilikana kuJehova nosho yo nghee u udite shi na sha naye. Oto ka mona kutya ngeenge owa kala u na ekwatafano la kola naJehova, omailikano oye nao otaa ka kala taa ti sha.
12. (a) Omolwashike omailikano oo taa ti sha haa kala a kwatela mo shihapu shihe fi ashike eendjovo? (b) Oshike tashi ke ku kwafela u mone kutya Jehova okwa ehena popepi naave?
12 Dimbuluka kutya eilikano tali ti sha ola kwatela mo shihapu shihe fi ashike eendjovo. Ola kwatela mo omaliudo oye omoule. Onghedi yoye yokwiilikana nai ulike kutya ou hole Jehova neenghono, we mu fimaneka nefimaneko lomoule nowe mu lineekela filufilu. Ngeenge owa didilike nghee Jehova ha nyamukula omailikano oye, oto ka mona kutya “Omwene oku li popepi naaveshe, have mu ifana” shi dulife nale. (Eps. 145:18) Jehova ota ka ehena popepi naave, naasho otashi ke ku pameka u kondjife Ondiaboli nou ninge omatokolo a yuka monghalamwenyo. — Lesha Jakob 4:7, 8.
13. (a) Ongahelipi okukala noukaume naKalunga kwa li kwa kwafela omumwameme umwe? (b) Oukaume naKalunga ohau ku kwafele ngahelipi u finde omafininiko oomakula?
13 Tala kunghee Cherie a li a pamekwa omolwekwatafano lopofingo olo e na naJehova. Okwa li a wina omapapa mofikola yopombada molwaashi okwa li e shi endifa nawa mofikola nosho yo momaudano. Eshi a mana osekundofikola, okwa li a pewa oimaliwa yoku ke lihonga oyo ya li tai ke mu dulifa a lalakanene ehongo lopombada. Omhito yoku ke lihonga oya li ihokwifa; ovadeuli nosho yo ovanafikola vakwetu ova li tava fininike nge ndi tambule ko omhito ya tya ngaho.” Ashike Cherie okwa li a didilika kutya okulalakanena ehongo lopombada otaku ke mu pula a longife po efimbo laye lihapu mokulihonga nomokulideulila omaudano, nota ka kala e na efimbo linini lokulongela Jehova. Mbela Cherie okwa li a ninga po shike? Okwa ti: “Konima eshi nda ilikana kuJehova, onda li nda anya oimaliwa yoku ke lihonga nonda li nda hovela okulonga ndi li omukokolindjila wondjikilile.” Cherie okwa kala ta kokola ondjila oule womido nhano paife. Okwa ti vali: “Inandi lipa nande oushima washa. Ohashi hafifa nge okukala ndi shii kutya onda ninga etokolo olo tali hafifa Jehova. Doshili, ngeenge owa pitifa komesho Ouhamba waKalunga, oinima ikwao aishe oto ke i wedelwa ko.” — Mat. 6:33.
Elihumbato liwa ohali ulike kutya ou na ‘omutima wa yela’
14. Omolwashike elihumbato loye liwa tali ti sha koshipala shaJehova?
14 Onghedi onhinhatu omo to dulu okuulika kutya oto longele Jehova nehalo liwa oyo okupitila melihumbato loye. Jehova oha nangeke noupuna ovanyasha ovo va koshoka paenghedi. (Lesha Epsalme 24:3-5.) Omunyasha Samuel ka li a hopaenena elihumbato inali koshoka lovanamati vomupristeri omukulunhu Eli. Ovanhu ova li va didilika kutya Samuel ohe lihumbata nawa. Ombibeli oya ti: “Omumati Samuel a kula ndee ta wapalele Omwene novanhu.” — 1 Sam. 2:26.
15. Oho lihumbata nawa omolwomatomheno elipi?
15 Ounyuni ou tu li muo ouyadi ovanhu ve lihole vo vene, ovalinenepeki, ihava dulika kovakulunhu, vehe shii okupandula, vehe na eitavelo, ovakwanyanya, ovafulalali, ve hole ouhalu mwii shi dulife okuhola Kalunga, okutumbula po ashike omaukwatya amwe oo a tumbulwa kuPaulus. (2 Tim. 3:1-5) Onghee hano, otashi dulu okukala eshongo neenghono okukala nelihumbato liwa molwaashi otwa dingililwa kovanhu ovo ve na oikala ii ya tya ngaho. Ndele efimbo keshe to ningi osho sha yuka nokuhenuka okulihumbata monghedi inai koshoka, oto ulike kutya oto yambidida Jehova momhata i na sha nounamapangelo weshito alishe. (Job 2:3, 4) Owa hafa yo molwaashi ou shii kutya oto ningi osho Jehova te ku pula pahole ta ti: ‘Kala u neendunge, omumwange, hafifa omutima wange, opo nee handi dulu okunyamukula ovalundili vange.’ (Omayel. 27:11) Kakele kaasho, okukala u shii kutya Jehova okwe ku hokwa otaku ke ku kwafela u kale wa tokola toko oku mu longela.
16. Omumwameme umwe okwa li a hafifa ngahelipi omutima waJehova?
16 Omumwameme umwe Omukriste wedina Carol okwa kala ha diinine omafinamhango Ombibeli ofimbo a li mofikola eshi e na omido omulongo nasha, nelihumbato laye liwa ola li la didilikwa kuvamwe. Mbela oshike sha li sha ningwa po? Carol okwa li ha shekwa kovanhu vomongudu yavo molwaashi eliudo laye la deulwa kOmbibeli kala li hali mu pitike a kufe ombinga momafiku omafudo nosho yo moivilo yopashiwana. Peemhito da tya ngaho, okwa li ha kala e na omhito yokuyelifila ovanafikola vakwao osho a itavela. Omido dihapu konima yaasho, Carol okwa li a tuminwa okakalata okudja kuumwe oo a li womongudu yavo, a shanga mo a ti: “Onda kala alushe nda hala okupopya naave ndi ku pandule. Elihumbato loye liwa, oshihopaenenwa shoye u li omunyasha Omukriste nosho yo ouladi woye u na sha nokuhakufa ombinga momafiku omafudo oya li ya didilikwa kuvamwe. Oove Ondombwedi yaJehova oyo nda li nda shakeneka oshikando shotete.” Oshihopaenenwa shaCarol osha li sha kuma neenghono omunafikola womongudu yavo, oo a ka hovela okukonakona Ombibeli. Omunafikola oo a shangela Carol okakalata okwa popya kutya oku li Ondombwedi ya ninginifwa oule womido da konda po 40. Ngaashi Carol, ovanyasha ovo hava dulika filufilu komafinamhango Ombibeli otava dulu okulinyengifa ovanamitimadiwa ve lihonge kombinga yaJehova.
Ovanyasha otava tange Jehova
17, 18. (a) Ou udite ngahelipi shi na sha novanyasha ovo ve li meongalo leni? (b) Ovanyasha ovatilikalunga ova teelela onakwiiwa ya tya ngahelipi?
17 Atushe ovo tu li mehangano laJehova lomounyuni aushe otwa hafa neenghono okumona ovanyasha omayovi mahapu ovaladi ve li melongelokalunga lashili. Ovanyasha ovo ohava pameke etokolo toko lavo lokulongela Jehova mokulesha Ombibeli efiku keshe, okwiilikana nosho yo mokulihumbata metwokumwe nehalo laye. Ovanyasha va tya ngaho ovo ve li oshihopaenenwa shiwa ohava hafifa ovadali vavo nosho yo ovapiya vaJehova aveshe. — Omayel. 23:24, 25.
18 Monakwiiwa, ovanyasha ovadiinini otava ka kala mokati kaavo tava ka xupa nokuya mounyuni mupe waKalunga oo a udaneka. (Eh. 7:9, 14) Otava ka mona omanangeko noupuna mahapu mounyuni mupe eshi tava ka twikila okukala ve na olupandu linene lokupandula Jehova notava ka dula oku mu tanga fiyo alushe. — Eps. 148:12, 13.
Oto dulu okuyelifa?
• Ongahelipi ovanyasha tava dulu okulongela Kalunga kunena?
• Omolwashike okudilonga kwa fimana opo u mone ouwa mokulesha Ombibeli?
• Eilikano ohali kwafele ngahelipi omunhu a ehene popepi naJehova?
• Elihumbato liwa lOvakriste ohali etifa oidjemo ilipi?
[Efano pepandja 17]
Mbela ou na ngoo onghedindjikilile yokulesha Ombibeli efiku keshe?