Omuwiliki wetu okwe lipyakidila kunena
‘Okwa ya omufindani a ka findane.’ — EH. 6:2.
1, 2. (a) Oilonga yaKristus okudja eshi a nangekwa po e li Ohamba mo 1914 oya popiwa ngahelipi pafaneko mOmbibeli? (b) Eenghatu dilipi Kristus a katuka okudja eshi a nangekwa po e li Ohamba?
KRISTUS okwa nangekwa po mo 1914 e li Ohamba yOuhamba waJehova wopaMessias. Ndele mbela ngeenge hatu diladila shi na sha naKristus, ohatu mu faneke a tya ngahelipi momadiladilo etu? Mbela ohatu mu faneke e li ohamba tai diladila nawa i li kolukalwapangelo notai tale kombada yedu efimbo nefimbo i tale kutya omaongalo otae shi endifa ngahelipi? Ngeenge osho hatu mu diladila e li ngaho, otwa pumbwa okulundulula etaleko letu. Omapsalme nosho yo embo lEhololo okwa popya Jesus pafaneko e li ohamba i na eenghono ya londa konghambe “nokwa ya omufindani a ka findane.” — Eh. 6:2; Eps. 2:6-9; 45:2-5.
2 Konima eshi Kristus a nangekwa po e li Ohamba, tete okwa katukila onghatu ‘ongadu novaengeli’ vayo nokwa findana. Kristus, omweengeli omukulunhu Mikael, oo e li ondjai yovaengeli, okwa umba mo Satana neendemoni daye meulu nokwe va umbila kombada yedu. (Eh. 12:7-9) E li “omwengeli wehangano,” Jesus okwa li e uya naXe opo va konakone otembeli yopamhepo. (Mal. 3:1) Jesus okwa tokola Oukwakriste, ‘Babilon shinene’ ina yoixuna aishe, molwaashi oku na etimba lohonde noha haele pamhepo neepolitika dounyuni ou. — Eh. 18:2, 3, 24.
Kristus okwa koshola omupiya waye wokombada yedu
3, 4. (a) Oilonga ilipi Kristus a wanifa po e li “omwengeli” waJehova? (b) Oshike sha li sha didilikwa pefimbo lokukonakona otembeli, na Jesus okwa ninga po elongekido lilipi e li Omutwe weongalo?
3 Eshi Jehova ‘nomwengeli’ waye va li va konakona otembeli yopamhepo kombada yedu okwa li yo va didilika kutya moshihale shotembeli oyo shokombada yedu omu na ongudu yOvakriste vashili, ovo vehe fi oshitukulwa sheengeleka dOukwakriste. Nokuli nOvakriste ovavaekwa ile “ovana ovamati vaLevi,” navo ova li va pumbwa okukosholwa. Osho oshi li metwokumwe naasho sha xunganekwa komuprofeti Malakia, a ti: “Ye [Jehova] ota ka kala omutumba, ngaashi omuhengumuni nomuyeleki woshisilveri, ndee Ye ota ka yeleka ovana ovamati vaLevi ndee te va yeleke ngaashi oshingoldo noshisilveri, opo vo tava ka etela Omwene eyambo nouyuki.” (Mal. 3:3) Jehova okwa longifa “omwengeli wehangano,” Kristus Jesus, opo a koshole Israel shopamhepo.
4 Kakele kaasho, Kristus okwa li a mona kutya Ovakriste ovo ovavaekwa ovadiinini otava ningi eenghendabala okuyandja eendja dopamhepo pefimbo lado kovaitaveli aveshe. Okudja mo 1879 okuyuka komesho, ova kala tava nyanyangida oshifo eshi tashi popi oshili yOmbibeli i na sha nOuhamba waKalunga, kutya nee omeenghalo da tya ngahelipi. Jesus okwa li a xunganeka kutya ‘pokuuya kwaye’ eshi a li te uya a konakone oinima yaye pefimbo ‘lexulilo lounyuni,’ ota ka hanga omupiya te va pe “oikulya pefimbo [layo].” Okwa ti kutya omupiya oo ota ka kala omunelao note “mu ningi elenga loinima yaye aishe” yokombada yedu. (Mat. 24:3, 45-47) E li Omutwe weongalo lopaKriste, Kristus okwa kala ta longifa “omupiya omudiinini nomunaendunge” opo a pashukile oinima yaye kombada yedu. Okwa kala ta wilike ‘ovapiya vaye’ ovavaekwa nosho yo oovakwao ‘veedi dimwe’ okupitila mOlutuwiliki. — Joh. 10:16, OB-1986.
Oilya yedu oya pya okuteywa
5. Omuyapostoli Johannes okwa mona memoniko Ohamba yopaMessias tai ningi shike?
5 Omuyapostoli Johannes okwa li a mona memoniko oshinima shimwe vali osho Ohamba yopaMessias ya li tai ka ninga “mefiku lOmwene” konima eshi ya nangekwa po mo 1914. Johannes okwa ti: “[Onda] mona, ndee tala, oshilemo shitoka, nokoshilemo okwa kala omutumba umwe a fa Omona wOmunhu, okwa li e noshikoroni shoshingoldo komutwe waye, nomeke laye okwa li e noshikashulifo sha twa.” (Eh. 1:10; 14:14) Johannes okwa li a uda ondaka yomweengeli waJehova tai lombwele Omuteyi a yelule oshikashulifo shaye molwaashi ‘oilya yedu oya pya filu.’ — Eh. 14:15, 16.
6. Jesus okwa ti kutya oshike kwa li tashi ka ningwa po momukokomoko wefimbo?
6 “Oilya yedu” oyo otai tu dimbulukifa eyele laJesus li na sha noilya neu. Mefaneko olo, Jesus okwe lifaafanifa nomulumenhu oo a kuna eembuto diwa mepya laye opo a ka teye oilya ihapu iwa, oyo tai faneke “ovana vOuhamba,” Ovakriste vashili ovavaekwa ovo tava ka pangela pamwe naye mOuhamba waye. Ndele fimbo kwa li kwa toka, omutondi “Satana” okwa li a kuna eu mepya, olo ta li faneke “ovana vOmunawii.” Opo nee, omukuni okwa lombwela ovanailonga vaye va efe oilya neu i kulile mumwe fiyo efimbo leteyo, sha hala okutya, “pexulilo lefimbo lounyuni.” Pefimbo opo, Jesus okwa li ta ka tuma ovaengeli vaye va yoolole mo oilya meu. — Mat. 13:24-30, 36-41, yelekanifa no-OB-1986.
7. Kristus okwa teya ngahelipi “oilya yedu”?
7 Jesus okwa kala ta kwatele komesho oilonga yeteyo mounyuni aushe, ta wanifa po emoniko olo la li la pewa Johannes. “Oilya yedu” oya hovela okwoongelwa pamwe noshixupe ‘shovana vouhamba’ 144 000, ovo tava faneke “oilya” oyo ya popiwa meyele laJesus. Eyooloko olo li li pokati kOvakriste vashili naavo voipupulu ola ka yela mo ashike nawa konima yOita yotete yOunyuni, naasho osha ningifa opo ku teywe oshitukulwa oshitivali ‘shoilya yedu,’ sha hala okutya, ku ongelwe eedi dimwe. Eedi dimwe kadi fi “ovana vOuhamba,” ndele ponhele yaasho, odo “ongudu inene” oyo ya hala okukala ovapangelwa vOuhamba. Ongudu ya tya ngaho oya teywa okudja ‘moiwana aishe nomomaludi aeshe nomovanhu aveshe nomomalaka aeshe.’ Ohai dulika kOuhamba wopaMessias, oo u li meke laKristus Jesus nosho yo “ovayapuki” 144 000 ovo tava ka pangela pamwe naye meulu. — Eh. 7:9, 10; Dan. 7:13, 14, 18.
Kristus ota wilike omaongalo
8, 9. (a) Oshike tashi ulike kutya Kristus iha konenene ashike elihumbato leongalo alishe ndele oha konenene yo onghedi yokukalamwenyo yoshilyo keshe meongalo? (b) Ngaashi sha ulikwa pepandja 26, otu na okuhenuka ‘omaulembwili aSatana’ elipi?
8 Otwa mona moshitukulwa sha tetekela kutya Kristus okwa li ha konenene onghalo yopamhepo yeongalo keshe mefelemudo lotete O.P. Kunena, Omuwiliki wetu Kristus oo e li Ohamba tai pangele okwa “pewa eenghono adishe meulu nokombada yedu” noku li omutwe womaongalo mounyuni aushe nosho yo wovapashukili vao. (Mat. 28:18; Kol. 1:18) Jehova okwe mu ninga “omutwe waaishe keongalo” lovavaekwa. (Ef. 1:22) Onghee hano, kape na nande osha tashi ningwa momaongalo Eendombwedi daJehova a konda po 100 000 ita dulu oku shi mona.
9 Jesus okwa li a tumina eongalo lokuTiatira shonale etumwalaka, a ti: “Omona waKalunga, ou e nomesho a fa elaka lomundilo, . . . Oye ta ti ngaha: Oilonga yoye ondi i shii.” (Eh. 2:18, 19) Okwa li a hanyena oilyo yeongalo olo molwaashi oya li hai kufa ombinga moluhaelo nosho yo momalihafifo a pitilila, a ti: “Aame ou, handi konakona eefiyo nomitima, ndee handi pe keshe umwe shi fike poilonga yaye.” (Eh. 2:23) Eendjovo odo otadi ulike kutya Kristus iha konenene ashike eongalo keshe li li ongudu, ndele oha tale yo onghedi yokukalamwenyo yoshilyo keshe meongalo. Jesus okwa li a pandula Ovakriste vomeongalo laTiatira ‘ovo va li inava shiiva omaulembwili aSatana,’ sha hala kutya, oinima yomoule yaSatana. (Eh. 2:24) Sha faafana, Jesus okwa hokwa ovanyasha novakulunhu kunena ovo hava henuka okushiiva ‘omaulembwili aSatana’ ko-Internet, momaudano eevidio elongifo leenghono ile okutambula ko omadiladilo opanhu oo taa xumifa komesho omhepo youkakombolilifa. Jesus iha kala tuu a hafa okutala Ovakriste vahapu kunena ovo tava ningi eenghendabala ngaashi tava dulu nosho yo omaliyambo opo va kaleke onghalamwenyo yavo aishe metwokumwe newiliko laye!
10. Ovakulunhuongalo ovo Kristus ta longifa okuwilika omaongalo ova faafanifwa nashike, ndele nande ongaho, ova pumbwa okudimina shike?
10 Kristus ota pashukile pahole omaongalo kombada yedu okupitila movakulunhuongalo ovo va nangekwa po. (Ef. 4:8, 11, 12) Mefelemudo lotete, ovapashukili aveshe ova li ovavaekwa nomhepo. Ova popiwa pafaneko mEhololo ve li eenyofi di li meke laKristus lokolulyo. (Eh. 1:16, 20) Kunena, ovakulunhuongalo vahapu ove li oilyo yeedi dimwe. Ovakulunhuongalo ovo ohava nangekwa po konima yeilikano nosho yo yewiliko lomhepo iyapuki; onghee hano, navo otaku dulu okutiwa kutya otava wilikwa kuKristus. (Oil. 20:28) Ndele nande ongaho, ova dimina kutya Kristus ota longifa okangudu kOvakriste ovavaekwa ve li Olutuwiliki olo tali kwatele komesho nokuwilika ovahongwa vaye kombada yedu. — Lesha Oilonga 15:6, 28-30.
“Ila nee, Omwene Jesus”
11. Omolwashike twa teelela nodjuulufi okumona Omuwiliki wetu te uya diva?
11 Jesus okwa li a popya lwoikando mehololo olo la pewa Johannes a ti kutya ote uya diva. (Eh. 2:16; 3:11; 22:7, 20) Nopehe na omalimbililo, Jesus okwa li ta popi shi na sha nokuuya kwaye a hanaune po Babilon Shinene nosho yo oshixupe shonghalelo yaSatana yoinima youkolokoshi. (2 Tes. 1:7, 8) Molwaashi omuyapostoli omunamido Johannes okwa li a teelela nodjuulufi okumona nghee oiningwanima aishe ihokwifa oyo ya xunganekwa tai wanifwa, okwa li a popya, a ti: “Amen. Ila nee, Omwene Jesus!” Nafye ava tu li pefimbo lexulilo longhalelo ei youkolokoshi otwa teelela nodjuulufi oku ka mona nghee Omuwiliki nOhamba yetu tai uya meenghono dOuhamba opo i yapulife edina laXe nokuyukipalifa ounamapangelo waYe.
12. Kristus ota ka manifa oilonga ilipi tete fimbo inaku mangululwa eemhepo dehanauno?
12 Fimbo Jesus ina hanauna po ehangano laSatana li wetike, oilyo aishe yaIsrael shopamhepo oyo i li 144 000 oi na okupwa okudidilikwa. Ombibeli oya popya sha yela ya ti kutya eemhepo odo tadi ka hanauna po onghalelo yaSatana otadi ka mangululwa ashike ngeenge omuvalu wo 144 000 owa pu okudidilikwa. — Eh. 7:1-4.
13. Kristus ota ka ulika ngahelipi okukala po kwaye poshitukulwa shotete ‘shoudjuu munene’?
13 Ovanhu vahapu kombada yedu inava didilika ‘okukala po’ kwaKristus oko kwa hovela mo 1914. (2 Pet. 3:3, 4, NW) Ndele Jesus ota ka ulika okukala po kwaye mafiku eshi ta ka katukila onghatu omahangano e lili noku lili onghalelo yoinima yaSatana opo a wanife po etokolo laJehova. Okuhanaunwa po ‘kwomunhu woulunde,’ sha hala okutya, ovawiliki vOukwakriste, otaku ka ulika filufilu ‘eholoko lealuko laJesus.’ (Lesha 2 Ovatessaloniki. 2:3, 8.) Osho otashi ka yandja oumbangi wa yela kutya Kristus oye Omutokoli oo a tulwa po kuJehova. (Lesha 2 Timoteus 4:1.) Okuhanaunwa po kwaBabilon Shinene, ina yoixuna aishe, otaku ka tetekela okuhanaunwa po filufilu kwouhamba wounyuni womalongelokalunga oipupulu oukolokoshi. Jehova ota ka longifa ovawiliki vopapolotika opo va hanaune po ombwada yopamhepo oyo. (Eh. 17:15-18) Osho otashi ka kala oshitukulwa shotete ‘shoudjuu munene.’ — Mat. 24:21.
14. (a) Omolwashike omafiku oshitukulwa shotete shoudjuu munene taa ka xupipikwa? (b) “Edidiliko lOmona wOmunhu” otali ka tya shike koshiwana shaJehova?
14 Jesus okwa ti kutya omafiku oudjuu munene otaa ka xupipikwa “omolwovahoololwa,” sha hala okutya, oshixupe shOvakriste ovavaekwa ovo ve li natango kombada yedu. (Mat. 24:22) Jehova ita ka efa Ovakriste ovavaekwa nosho yo oovakwao veedi dimwe va hanaunwe po pamwe nomalongelokalunga oipupulu. Jesus okwa ti yo kutya konima ‘youdjuu womafiku oo’ otaku ka kala omadidiliko ketango, kohani nosho yo keenyofi, opo nee, “edidiliko lOmona wOmunhu tali monika keulu.” Osho otashi ka ningifa oiwana yokombada yedu i kale “tai lilaana.” Ndele ovavaekwa ovo ve na eteelelo loku ka kala meulu nosho yo oovakwao veedi dimwe ovo ve na etimaumbwile loku ka kala kombada yedu, hasho tava ka ninga ngaho. Ponhele yaasho, otava ka ‘tala pombada nokuyelula omitwe davo, osheshi exupifo lavo ola ehena popepi.’ — Mat. 24:29, 30; Luk. 21:25-28.
15. Kristus ota ka ninga shike pokuuya kwaye?
15 Fimbo Omona womunhu ine uya a findane, ote ke uya tete monghedi imwe. Okwa xunganeka a ti: “Omona wOmunhu eshi te uya moshinge shaye novaengeli vayapuki aveshe pamwe naye, opo nee ota kala omutumba kolukalwapangelo loshinge shaye. Noiwana aishe otai ongelwa koshipala shaye, ndee ta yoolola ovanhu moovakwao, ngaashi omufita ta yoolola eedi moikombo. Eedi ote di ameke kolulyo laye, noikombo kolumosho laye.” (Mat. 25:31-33) Eendjovo odo otadi ulike okuuya kwaKristus eshi te ke uya e li Omutokoli a tukule ovanhu ‘vomoiwana aishe’ meengudu dopavali: “Eedi” ovovo tava yambidida ovamwaxe vaKristus vopamhepo (Ovakriste ovavaekwa kombada yedu) nosho yo ‘oikombo’ ovovo ‘itava dulika kevangeli lOmwene wetu Jesus.’ (2 Tes. 1:7, 8) Eedi odo taku tiwa kutya “ovayuki,” otadi ka mona ‘omwenyo waalushe,’ ndele oikombo otai “i mokuhandukilwa kwaalushe,” ile tu tye mehanauno. — Mat. 25:34, 40, 41, 45, 46.
Jesus ota ka findana filufilu
16. Omuwiliki wetu Kristus ota ka findana filufilu ngahelipi?
16 Ngeenge omuvalu aushe weehamba novapristeri vaKristus owa pu okudidilikwa nosho yo ngeenge eedi da didilikwa mo noda tulwa kolulyo laye opo di xupifwe, Kristus ota ka ya “omufindani a ka findane.” (Eh. 5:9, 10; 6:2) Kristus e li ondjai yomatanga ovakwaita ovaengeli ovanaenghono nosho yo ovamwaxe ovanyumunwa, ota ka hanauna po onghalelo yaSatana aishe yopapolotika, yopaukwaita nosho yo yomalandifilo kombada yedu. (Eh. 2:26, 27; 19:11-21) Kristus ota ka findana filufilu shimha a hanauna po onghalelo yaSatana youkolokoshi. Okudja opo, ota ka pandeka Satana neendemoni daye oule womido eyovi. — Eh. 20:1-3.
17. Kristus ota ka twala eedi dimwe peni pefimbo lEpangelo lOmido Eyovi, notu na okukala twa tokola toko okuninga shike?
17 Omuyapostoli Johannes okwa xunganeka shi na sha ‘nongudu inene’ yeedi dimwe, ovanhu ovo tava ka xupa poudjuu munene, a ti: “Odjona ei i li mokati kolukalwapangelo, otai va lifa ndee tai va twala keefifiya domeva di nomwenyo.” (Eh. 7:9, 17) Pefimbo lEpangelo laye lOmido Eyovi, Kristus ota ka twikila okuwilika eedi dimwe odo hadi pwilikine shili ondaka yaye note ke di twala momwenyo waalushe. (Lesha Johannes 10:16, 26-28.) Onghee hano, natu kaleni twa tokola toko okudulika kOmuwiliki wetu paife fiyo omounyuni mupe oo Jehova a udaneka!
Omapulo eendululo
• Kristus okwa li a katuka eenghatu dilipi konima eshi a nangekwa po e li Ohamba?
• Kristus ota longifa oolyelye kombada yedu okuwilika omaongalo?
• Omeenghedi vali dilipi Omuwiliki wetu Kristus te ke uya?
• Kristus ota ka twikila ngahelipi oku tu wilika fiyo omounyuni mupe?
[Efano pepandja 32]
Okuhanaunwa po kwonghalelo yoinima yaSatana otaku ka ulika okukala po kwaKristus