“Lineekela edina laJehova”
‘Ohandi ka fiya po oshiwana sha xupa nosha nghundipala [notashi ke lineekela edina laJehova, NW].’ — SEF. 3:12.
1, 2. Oshikungulu shopafaneko shilipi tashi ka hanga ovanhu mafiku?
MBELA ope na ngoo efiku limwe wa li wa ka hondama koshi yonhopa omolwoshikungulu shodula ile sheemhawe? Onhopa otashi dulika ngoo i ku amene koshikungulu shodula ile sheemhawe, ndele otashi dulika itai ke ku amena lela ngeenge okwa di oshikungulu shinenenene shihanauni.
2 Mafiku otaku ka dja oshikungulu sholudi limwe vali osho tashi ka tula eemwenyo dovanhu vomaludi aeshe moshiponga. Oshikungulu osho shopafaneko osho “efiku lehanauno.” “Efiku linene lOmwene” olo otali ka hanga ovanhu aveshe. Ndele nande ongaho, ohatu dulu okumona eameno olo twa pumbwa. (Lesha Sefanja 1:14-18.) Ndele mbela ongahelipi hatu dulu okukonga eameno ‘mefiku loupyuhandu’ laJehova olo li li poduka?
Omafiku oikungulu yopefimbo lOmbibeli
3. “Oshikungulu sheemhawe” shilipi sha li sha hanga ouhamba womapata omulongo aIsrael?
3 Efiku laJehova otali ka hovela nehanauno lomalongelokalunga aeshe oipupulu kombada yedu. Ndele opo tu mone kutya ongahelipi hatu dulu okukonga eameno, ohatu dulu okutala kondjokonona yoshiwana shaKalunga shopefimbo lonale. Jesaja oo a li ko mefelemudo etihetatu K.O.P., okwa li a faafanifa etokolo laJehova lovashunimonima vomouhamba womapata omulongo aIsrael ‘noshikungulu sheemhawe’ osho ovanhu va li itava dulu okukelela. (Lesha Jesaja 28:1, 2.) Exunganeko olo ola li la wanifwa mo 740 K.O.P., eshi Ovaassiria va li va ponokela Efraim, sha hala okutya, ouhamba womapata omulongo aIsrael.
4. Ongahelipi “efiku linene lOmwene” la li la hanga Jerusalem mo 607 K.O.P.?
4 Okutokolwa kwOvaisrael ovo va li vehe fi ovadiinini ola li la shikulwa ‘kefiku linene lOmwene’ mo 607 K.O.P., olo la li la hanga Jerusalem nosho yo ouhamba waJuda. Oshiwana shaJuda osha li sha pewa ehandukilo olo molwoushunimonima washo. Pefimbo opo, Juda nosho yo oshilandopangelo shaye Jerusalem, ova li va ningilwa omatilifo kOvababilon ovo va li mewiliko laNebukadnesar. Ovajuda ovo ova li va ka konga ekwafo ‘keameno loipupulu,’ sha hala okutya, kuEgipti, oo va li va ninga naye eudafanotwokumwe lopapolitika. Ndele nande ongaho, Babilon okwa ka hanauna po “eameno” olo loipupulu, a fa ashike oshikungulu sheemhawe. — Jes. 28:14, 17.
5. Oshike tashi ka ningilwa oshiwana shaKalunga shi li ongudu eshi omalongelokalunga oipupulu aeshe taa ka hanaunwa po?
5 Efiku linene laJehova olo la li la hanga Jerusalem ola li euliko letokolo olo tali ka hanga ovashunimonima vOukwakriste vopefimbo letu. Kakele kaasho, oshixupe ‘shaBabilon shinene,’ ouhamba wounyuni womalongelokalunga oipupulu, otashi ka hanaunwa po. Konima yaasho, oshixupe shonghalelo yoinima yaSatana youkolokoshi otashi ka hanaunwa po. Ndele nande ongaho, oshiwana shaKalunga otashi ka xupifwa shi li ongudu molwaashi ohashi kongo eameno kuJehova. — Eh. 7:14; 18:2, 8; 19:19-21.
Eameno lopamhepo nosho yo lopalutu
6. Ongahelipi oshiwana shaJehova tashi dulu okukonga eameno?
6 Ongahelipi oshiwana shaKalunga tashi dulu okukonga eameno nokuli nopaife eshi tu li pefimbo eli lexulilo? Ohatu ka amenwa pamhepo ngeenge otwa kala hatu ‘fimanekifa edina laKalunga,’ hatu shi ningi pamwe neilikano, nongeenge hatu mu longele nouladi. (Lesha Malakia 3:16-18.) Ashike otu na okushiiva kutya otwa pumbwa okuninga shihapu shihe fi ashike okufimanekifa edina laJehova. Ombibeli oya ti: “Keshe tuu ou ta ifana edina lOmwene, oye ota xupifwa.” (Rom. 10:13) Onghee hano, ope na ekwatafano pokati kokwiifana edina laJehova nokuxupifwa kuye. Ovanamitimadiwa vahapu ove wete eyooloko olo li li pokati kOvakriste vashili ovo hava ‘fimanekifa edina laKalunga’ nohave mu longele ve li Eendombwedi daye, naavo ihave mu longele.
7, 8. Omonghedi ilipi Ovakriste vomefelemudo lotete va li va amenwa palutu, naasho otashi faafanifwa nashike kunena?
7 Oshiwana shaKalunga itashi ka amenwa ashike pamhepo, ndele osha udanekelwa kutya otashi ka amenwa yo palutu. Oumbangi waasho ou liwetikile mwaasho sha li sha ningwa po mo 66 O.P. konima eshi etangakwaita laRoma la li la kondeka Jerusalem mewiliko Cestius Gallus. Jesus okwa li a xunganeka kutya omafiku oudjuu otaa ka “xupipikwa.” (Mat. 24:15, 16, 21, 22) Exunganeko olo ola li la wanifwa eshi etangakwaita laRoma la li la fiya po Jerusalem inashi teelelwa, naasho osha li sha yandja omhito ‘kombelela’ imwe, sha hala kutya, Ovakriste vashili, opo va ‘xupifwe.’ Ova li va dula okuya onhapo okudja muJerusalem nosho yo meenhele odo da li popepi noshilando osho. Vamwe ova li va tauluka Jordan ndele tava ka hondama keemhunda dokoushilo womulonga oo.
8 Ohatu dulu okufaafanifa onghalo yOvakriste vopefimbo lonale naayo yoshiwana shaKalunga shokunena. Ovakriste vomefelemudo lotete ova li va konga eameno, onghee hano, ovapiya vaKalunga vokunena navo ove na okukonga eameno la tya ngaho. Ashike Ovakriste vashili vokunena itava ka konga eameno konhele yonhumba yokondadalunde, molwaashi ove li mounyuni aushe. Ndele nande ongaho, eshi ovashunimonima vOukwakriste tava ka xulifwa po, ‘ovahoololwa’ nosho yo oovakwao ovadiinini otava ka amenwa palutu ve li oshiwana, molwaashi ohava kongo eameno kuJehova nosho yo kehangano laye olo tali faafanifwa nomhunda.
9. Oolyelye va kala tava kendabala okudimbwifa ovanhu edina laJehova? Yandja oshihopaenenwa.
9 Mepingafano nOvakriste vashili, Oukwakriste owe lilongela ehanauno olo tali uya molwaashi owa dopa okuhonga oilyo yao oshili kombinga yaKalunga nosho yo omafinamhango aye, nou tonde edina laye. Pefimbo lOmafelemido Opokati (500 O.P.-1500 O.P.), edina laKalunga ola li li shiivike nawa muEuropa. Edina olo ohali shangwa neendada nhee mOshiheberi hadi ifanwa o-Tetragrammaton, naluhapu ohali tolokwa YHWH (ile JHVH). Ola li la shangwa koimaliwa ikukutu, poivelo yomaumbo, momambo mahapu, mEembibeli, meengeleka dimwe daKatolika nosho yo dOvaprotestante. Ndele mefimbo opo la di ko, eengeleka dOukwakriste oda kufifa mo edina laKalunga momatoloko ado Eembibeli noda efa po oku li longifa. Pashihopaenenwa, oumbangi umwe otau hangwa monhumwafo yo 29 Juni 2008 oyo ya li ya shangwa kEongalo lOkulongela Kalunga nokOutekuduliko wEsakramenti, noya li ya tuminwa kOyoongalele yOvabishofi i na oshipalanyole, ‘Edina laKalunga.’ Onhumwafo oyo ya shangwa kOngeleka yaKatolika kaRoma oya ti kutya o-Tetragrammaton ile eenghedi dikwao omo edina olo hali tumbulwa oli na okupingenwa po nedinafimaneko “Omwene.” Olutuwiliki laKatolika kaRoma ola ti kutya edina laKalunga kali na okulongifwa ile okutumbulwa momaimbilo nomomailikano pefimbo lelongelokalunga laKatolika. Ovawiliki vomalongelokalunga makwao Oukwakriste nosho yo oo ehe fi Oukwakriste ova pukifa yo ovanhu omamiliyona mahapu vaha shiive kutya Kalunga kashili oye naanaa lyelye.
Eameno laavo hava yapulifa edina laKalunga
10. Edina laKalunga otali fimanekwa ngahelipi kunena?
10 Mepingafano naasho sha ningwa po komalongelokalunga makwao, Eendombwedi daJehova ohadi fimaneke nokutumbalekifa edina laKalunga. Ohadi li yapulifa moku li longifa monghedi yefimaneko. Jehova oha hokwa ovo ve lineekela muye noha ningi keshe osho sha pumbiwa opo a nangeke noupuna nokwaamena oshiwana shaye. Ombibeli oya ti kutya Jehova oku “shii ovo have mu lineekele.” — Nah. 1:7; Oil. 15:14.
11, 12. Oolyelye va li va tumbalekifa edina laJehova muJuda shonale, noolyelye tave shi ningi kunena?
11 Nonande ovanhu vahapu muJuda shonale ova li va ninga ovashunimonima, opa li Ovajuda vamwe ovo va li ve “lineekela edina laJehova.” (Lesha Sefanja 3:12, 13.) Eshi Kalunga a li a handukila Ovajuda ovo va li vehe fi ovadiinini mokweefa Ovababilon va kwate ko oshilando shavo nokutwala vamwe moukwatwa, okwa li a amena oohandimwe vamwe ngaashi Jeremia, Baruk nosho yo Ebed-melek. Oohandimwe ovo ova li “mokati” koshiwana osho oshishunimonima. Vamwe ova li va kanyatela oudiinini wavo fimbo va li moukwatwa. Momudo 539 K.O.P., Ovamedia nOvapersia ova li va kwata ko Babilon mewiliko laKores. Diva konima yaasho, Kores okwa li a yandja elombwelo kutya oshixupe shOvajuda nashi shune koshilando shasho.
12 Sefanja okwa li a xunganeka kutya Jehova ota ka xupifa nota ka nyakukilwa ovo tava ka kala melongelokalunga lashili olo la tungululwa. (Lesha Sefanja 3:14-17.) Exunganeko olo otali wanifwa yo nokunena. Jehova okwa mangulula oshixupe shovavaekwa shidiinini okudja moukwatwa wopamhepo waBabilon shinene konima eshi Ouhamba waye wa dikwa po meulu. Jehova okwa nyakukilwa oshixupe shovavaekwa osho fiyo okunena.
13. Emanguluko lilipi tali hafelwa kovanhu vomoiwana aishe?
13 Ovanhu ovo ve na eteelelo loku ka kala nomwenyo fiyo alushe kombada yedu, navo ova dja mo moukwatwa waBabilon shinene nova manguluka ko komahongo omalongelokalunga oipupulu. (Eh. 18:4) Onghee hano, omushangwa waSefanja 2:3 otau wanifwa kunena pauyadi, oo tau ti: “Kongeni Omwene, nye amushe ovalininipiki vomoshilongo.” Ovalininipiki vomoiwana aishe, otava kongo eameno medina laJehova kunena, kutya nee ove na eteelelo lokuya meulu ile oloku ka kala kombada yedu.
Edina laKalunga kali fi oshiketi
14, 15. (a) Ovanhu vamwe ova li va longifa shike shi li onga oiketi? (b) Oinima ilipi ihe na okulongifwa onga oikwafi?
14 Ovaisrael vamwe ova li va tala ko otembeli i li onga oshiketi osho tashi dulu oku va amena kovatondi vavo pashikumwifilonga. (Jer. 7:1-4) Nalenale, Ovaisrael ova li va tala ko oshikefa shehangano shi li onga oshiketi osho tashi dulu oku va amena molwoodi. (1 Sam. 4:3, 10, 11) Constantine Munene okwa li a shanga koikelelifo yovakwaita vaye eendada dOshigreka khi nosho yo rho, molwaashi okwa li e lineekela kutya oshilimbo osho otashi ka amena ovakwaita vaye molwoodi. Eendada mbali dotete doshilimbo osho oda dja kedina “Kristus” mOshigreka. Ohamba Gustav Adolph II waSweden, oo a li a lwa oita hai ifanwa Oita yOmido Omilongo Nhatu, otaku tengenekwa kutya okwa li ha djala oshikelelifo osho shi li pepandja 15. Didilika kutya edina “Iehova” ola li la shangwa la twa koshipapa shokudjalwa mofingo.
15 Oshoshili kutya ovapiya vaKalunga vamwe ovo va kala tava hepekwa keendemoni ova li va amenwa mokwiifana edina laJehova mokule. Ndele nande ongaho, katu na okukala twa tala ko oinima oyo ya shangwa edina laKalunga i li onga oiketi ile oku i longifa monghalamwenyo yetu yakeshe efiku onga oikwafi, ngeno twe i tala ko kutya oi na eenghono donhumba odo tadi dulu oku tu amena pashikumwifilonga. Onghee hano, okukonga eameno medina laJehova hasho sha hala okutya ngaho.
Nghee hatu dulu okukonga eameno kunena
16. Ongahelipi hatu dulu okukala twa amenwa pamhepo kunena?
16 Kalunga oha amene oshiwana shaye pamhepo kunena shi li ongudu. (Eps. 91:1) Jehova ohe tu londwele okupitila ‘momupiya omudiinini nomunaendunge’ nosho yo movakulunhuongalo tu henuke oinima yonhumba yomounyuni oyo tai dulu okunyona po oupamhepo wetu. (Mat. 24:45-47; Jes. 32:1, 2) Diladila kutya ohatu londwelwa lungapi tu henuke ohole yokuhola omaliko nosho yo nghee omalondwelo a tya ngaho hae tu amene koiponga yopamhepo. Ndele mbela ongahelipi ngeenge otwa kulike oikala yokuhenakonasha oyo tai dulu oku tu ningifa tu kale inatu lipyakidila vali moilonga yaJehova? Eendjovo daKalunga oda ti: ‘Okuhenoshisho taku nyono po omalai. Ndelenee ovo hava pwilikine nge tava ka kala nombili netulumuko, itava tilifwa komupya.’ (Omayel. 1:32, 33) Ngeenge otwa kendabala tu kale twa koshoka paenghedi otashi ke tu kwafela yo tu kale twa amenwa pamhepo.
17, 18. Oshike tashi kwafele ovanhu omamiliyona kunena ve lineekele medina laJehova?
17 Natu diladile yo keladipiko olo hatu pewa komupiya omudiinini li na sha nokudulika koshipango shaJesus shokuudifa onghundana iwa yOuhamba mounyuni aushe. (Mat. 24:14; 28:19, 20) Sefanja okwa popya kombinga yoshinima shimwe osho tashi ka kwafela ovanhu va kale ve lineekela medina laKalunga. Okwa ti: “Opo nee Ame ohandi ka yandja koiwana [elaka la koshoka, NW], vo aveshe opo va ifane edina lOmwene, ndele ve mu longele, ve nediladilo limwe.” — Sef. 3:9.
18 Elaka la koshoka oshike? Elaka la koshoka olo oshili kombinga yaJehova Kalunga nosho yo omalalakano aye oo taa hangwa mEendjovo daye da nwefwa mo. Ohatu popi elaka la koshoka ngeenge hatu yelifile vamwe kombinga yeudeko lashili li na sha nOuhamba waKalunga nosho yo nghee tau ka yapulifa edina laye, ngeenge hatu popi shi na sha nokuyukipalifwa kwounamapangelo waKalunga nosho yo ngeenge hatu kundafana nehafo kombinga yomanangeko noupuna taa kalelele oo taa ka hafelwa kovanhu ovadiinini. Molwaashi ovanhu vahapu neenghono otava popi elaka olo lopafaneko, ope na ovanhu vahapu tava ‘ifana edina lOmwene’ notave “mu longele, ve nediladilo limwe.” Doshili, ovanhu omamiliyona mounyuni aushe otava kongo eameno kuJehova kunena. — Eps. 1:1, 3.
19, 20. Ongahelipi ovanhu vopefimbo lOmbibeli ovo va li ve lineekela ‘meameno loipupulu’ va li inava pondola?
19 Ovanhu mounyuni otava ungaunga nomaupyakadi manene oo taa monika a fa itaa dulu okukandulwa po nandenande. Molwaashi vahapu ova halelela omaupyakadi avo a kandulwa po, ohava ka konga ekwafo kovanhu inava wanenena. Ohava ka konga yo ekwafo kovanapolitika, ngaashi ashike oshiwana shaIsrael omafimbo amwe sha li hashi ka konga ekwafo koiwana yopoushiinda nokuninga eudafanotwokumwe nayo. Ndele otu shii kutya Ovaisrael kava li va mona ekwafo la sha. Nokunena, ovanapolitika ile ehangano lOiwana yaHangana itali dulu okukandula po filufilu omaupyakadi ovanhu. Ngeenge osho ngaho, omolwashike u na okukonga ekwafo kovanapolitika? Ombibeli oye va popya pafaneko ve li “eameno loipupulu.” Osho tu na okutala ko ovanapolitika ngaho, molwaashi aveshe ovo ve lineekela muvo otave ke lipa oushima neenghono. — Lesha Jesaja 28:15, 17.
20 Mafiku, oshikungulu sheemhawe shopafaneko shefiku laJehova otashi ka denga edu. Eemhangela dovanhu, omatungo avo a kola nosho yo omaliko avo itaa ka dula oku va amena. Jesaja 28:17 okwa xunganeka a ti: “Eemhawe otadi hanauna po eameno loipupulu neyelu otali yelula, tali twala onhele yokuhondama.”
21. Ouwa ulipi hatu dulu okumona ngeenge otwa dulika komayele omushangwa womudo 2011?
21 Oshiwana shaKalunga osha amenwa shili kunena notashi ka amenwa yo monakwiiwa kuJehova, Kalunga kasho. Edina Sefanja olo tali ti “Jehova okwa amena,” otali ulike kutya Jehova oye odjo yashili yeameno. Onghee hano, osha yeleka eshi omushangwa womudo 2011 tau tu ladipike tau ti: “Lineekela edina laJehova.” (Sef. 3:12) Ohatu dulu notu na okukala twe lineekela filufilu edina laJehova nokuli nopaife. (Eps. 9:11) Natu kalekeni alushe momadiladilo eshilipaleko la nwefwa mo eli tali ti: “Edina lOmwene olo oshungongulu ya pama. Omuyuki ta hondama mo ndee ta amenwa.” — Omayel. 18:10.
Oto dimbuluka?
• Ongahelipi hatu dulu okulineekela edina laJehova kunena?
• Omolwashike tuhe na okulineekela ‘meameno loipupulu’?
• Eameno lilipi twa udanekelwa monakwiiwa?
[Eendjovo dididilikwedi pepandja 14]
Omushangwa womudo 2011 oo: “Lineekela edina laJehova.” — Sefanja 3:12, NW.
[Odjo yefano pepandja 15]
Thüringer Landesmuseum Heidecksburg Rudolstadt, Waffensammlung “Schwarzburger Zeughaus”