Longifa nawa oshali yokukala ino hombola ile ino hombolwa
“Ou ta dulu oku shi tambula, ne shi tambule.” — MAT. 19:12.
1, 2. (a) Ongahelipi Jesus, Paulus nosho yo vamwe va li va tala ko okukala uhe na kaume kopahombo? (b) Omolwashike vamwe tashi dulika vaha diladile kutya okukala ino hombola ile ino hombolwa oku li oshali?
OHOMBO oi li shili oshali i na ondilo neenghono oyo Kalunga apa ovanhu. (Omayel. 19:14) Ndele nande ongaho, Ovakriste vahapu ovo inava hombola ile inava hombolwa, navo otava hafele onghalamwenyo iwa notai ti sha. Omumwatate Harold womido 95, oo shidalelwe a hombole nandenande, okwa ti: “Nonande ohandi hafele okweendafana navamwe nokuyakula ovaenda, ngeenge ndi li aame andike ihandi kala nande ndi udite owike. Ondi wete kutya otaku dulu shili okutiwa kutya ondi na oshali yokukala inandi hombola.”
2 Doshili, Jesus Kristus nosho yo omuyapostoli Paulus ova popya kutya, ngaashi ashike ohombo, okukala ino hombola ile ino hombolwa nako oshali ya dja kuKalunga. (Lesha Mateus 19:11, 12; 1 Ovakorinto 7:7.) Ndele oushili oyoo kutya, havanhu aveshe inava hombola ile inava hombolwa molwaashi osho va hala. Omafimbo amwe eenghalo ohadi shi ningi shidjuu okumona kaume kopahombo oo ta wapalele. Ile omafimbo amwe ovo va li va hombola ile va hombolwa oule womido donhumba ohave ke lihanga vali ve li ovo aveke molwaashi eehombo davo da teka ile va filwa ookaume kavo kopahombo. Ndele mbela omeityo lilipi taku dulu okutiwa kutya okukala ino hombola ile ino hombolwa oku li oshali? Ongahelipi Ovakriste ovo vehe na ookaume kopahombo tava dulu okulongifa nawa oufembanghenda oo ve na?
Oshali ye likalekelwa
3. Omauwa elipi haa hafelwa luhapu kOvakriste ovo inava hombola ile inava hombolwa?
3 Luhapu omunhu oo ehe na kaume kopahombo oha kala e na efimbo lihapu noku na emanguluko linene e dule omunhu oo a hombola ile a hombolwa. (1 Kor. 7:32-35) Oo omauwa e likalekelwa oo haa dulu okupitika omunhu a dule okutamununa mo oukalele waye, a mbwalangadjeke ohole yaye yokuhola vamwe nokweehene popepi elela naJehova. Onghee hano, Ovakriste vahapu ova mona kutya okukala ino hombola ile ino hombolwa ohashi eta omauwa, nova tokola ‘okutambula ko’ oshali oyo oule wefimbo lonhumba. Vamwe otashi dulika kava li va lalakanena okukala vehe na ookaume kopahombo, ndele eshi eenghalo davo da lunduluka, ova li va konakona eenghalo davo pamwe neilikano nova mona kutya navo otava dulu okutambula ko nehafo onghalo oyo kekwafo laJehova. Onghee hano, ova tambula ko eenghalo davo odo da lunduluka, okukala inava hombola ile inava hombolwa. — 1 Kor. 7:37, 38.
4. Omolwashike Ovakriste ovo vehe na ookaume kopahombo ve na okukala ve udite kutya otava dulu okukufa ombinga pauyadi moilonga yaKalunga?
4 Ovakriste ovo vehe na ookaume kopahombo ove shii kutya kave na okuhombola ile okuhombolwa opo ngeno va kale va talwa ko ve na ongushu meongalo ile mehangano laJehova. Kalunga oku hole ovanhu aveshe pauhandimwe. (Mat. 10:29-31) Kape na nande omunhu ile oshinima shonhumba osho tashi dulu oku tu tukula mo mohole yaKalunga. (Rom. 8:38, 39) Kashi na nee mbudi kutya otu na ookaume kopahombo ile hasho, atusheni otu na omatomheno mawa okukala tu udite kutya ohatu dulu okukufa ombinga pauyadi moilonga yaJehova.
5. Oshike wa pumbwa okuninga opo u dule okumona ouwa pauyadi mokukala ino hombola ile ino hombolwa?
5 Ndele ngaashi ashike omunhu ha longo noudiinini opo a kale e na owino wokwiimba ile wokulotoka, ohashi pula eenghendabala da mana mo opo omunhu a longife nawa oshali yokukala ina hombola ile ina hombolwa. Ndele mbela ongahelipi Ovakriste kunena ovo inava hombola ile inava hombolwa, kutya nee ovamwatate ile ovamwameme, ovanyasha ile ovakulunhu, kutya nee ove li monghalo omo molwaasho osho va hala ile hasho, tava dulu okulongifa nawa oufembanghenda oo ve na? Natu ka kundafaneni oihopaenenwa yonhumba yomeongalo lopaKriste lopefimbo lonale nokutala kutya oshike hatu dulu okulihonga muyo.
Ovanyasha ovo inava hombola ile inava hombolwa
6, 7. (a) Ovanakadona vaFilippus ova li va mona oufembanghenda ulipi moilonga yaKalunga? (b) Omeenghedi dilipi Timoteus a li a longifa nawa oshali yokukala ina hombola, nomanangeko noupuna elipi a li a mona omolwokulonga kwaye nehalo liwa e li omunyasha?
6 Omuudifi wevangeli Filippus okwa li e na ovana oukadona vane ovo navo va li ve na ouladi wokuudifa evangeli ngaashi xe. (Oil. 21:8, 9) Pefimbo opo, okuxunganeka okwa li oshali imwe yomeeshali dopashikumwifilonga odo da li da yandjwa okupitila momhepo iyapuki, noukadona ovo ovanyasha ova li va longifa oshali ya tya ngaho, shi li ewanifo laJoel 2:28, 29.
7 Omunyasha Timoteus naye okwa li a longifa nawa oshali yokukala ina hombola. Timoteus okwa li a hongwa “omishangwa diyapuki” okudja kounona waye, kuina, Eunike, nokuinakulu Loide. (2 Tim. 1:5; 3:14, 15) Ashike otashi dulika va ka ninga Ovakriste okudja eshi Paulus a li a talela po oshilando shavo Listra oshikando shotete, mo 47 O.P. lwaapo. Omido mbali konima yaasho, eshi Paulus a li a talela po muListra oshikando oshitivali, otashi dulika Timoteus a li e na omido omulongo nasha ile omilongo 20 nasha pefimbo opo. Ndele nande Timoteus okwa li omunyasha neenghono nokwa li opo e uya moshili, okwa li a “popiwa nawa” kovakulunhuongalo Ovakriste vomuListra nosho yo vomuIkonio osho sha li poushiinda. (Oil. 16:1, 2) Onghee hano, Paulus okwa li a shiva Timoteus opo a ninge omweendi pamwe naye. (1 Tim. 1:18; 4:14) Katu na oushili kutya Timoteus shidalelwe a hombole nandenande. Ashike otu na oushili kutya Timoteus fimbo a li omunyasha, okwa li a tambula ko nehalo liwa eshivo laPaulus, nokwa kala ta hafele oilonga youtumwa ta longo e li omupashukili ina hombola oule womido dihapu konima yaasho. — Fil. 2:20-22.
8. Oshike sha li she linyengifa Johannes Markus a lalakanene oinima yopamhepo, nomanangeko noupuna elipi a li a mona?
8 Fimbo Johannes Markus a li omunyasha, naye okwa li a longifa nawa omido odo a kala ina hombola. Johannes Markus nosho yo ina Maria, namhedi yaye Barnabas, ova li oilyo yeongalo lopefimbo lonale lomuJerusalem. Markus otashi dulika a li a dja moukwaneumbo wa punapala, molwaashi ova li ve na eumbo modoolopa nova li ve na omupiya. (Oil. 12:12, 13) Ndele nande Markus okwa li e na omauwa a tya ngaho nokwa li omunyasha, ka li e litula moinima yopaumwene, noka li a lalakanena ouwa waye mwene. Kakele kaasho, Markus ka li a efa po omalipyakidilo aye opamhepo opo ngeno a lalakanene ohombo ile okukala e na oukwaneumbo. Otashi dulika ovayapostoli ovo kwa li ha endafana navo ovo ve mu kwafela a kulike ohokwe yokuya moilonga youtumwa. Nomolwaasho, okwa li a ya pamwe naPaulus nosho yo Barnabas nehalo liwa molweendo lavo lotete loutumwa nokulonga e li omuyakuli wavo. (Oil. 13:5) Lwanima, okwa li a ya molweendo naBarnabas, nokonima yefimbo, Markus okwa ka longa natango pamwe naPetrus muBabilon. (Oil. 15:39; 1 Pet. 5:13) Katu shii kutya Markus okwa li a kala oule wefimbo li fike peni ina hombola, ashike okwa popiwa nawa kutya okwa li ha yakula vamwe nehalo liwa nokwa li a longa shihapu moilonga yaKalunga.
9, 10. Eemhito dokutamununa mo oukalele dilipi da yeulukila ovanyasha kunena ovo inava hombola ile inava hombolwa? Yandja oshihopaenenwa.
9 Ovanyasha vahapu meongalo lopaKriste kunena navo ohava longifa efimbo olo inava hombola ile inava hombolwa nehalo liwa okutamununa mo oilonga yavo yokulongela Kalunga. Ngaashi ashike Markus naTimoteus, navo ova mona kutya okukala vehe na ookaume kopahombo oshe va pa omhito “okuliyandja alushe moshilonga shOmwene pehe na omapiyaaneko.” (1 Kor. 7:35, NW) Kashi fi tuu oufembanghenda munene okukala ino hombola ile ino hombolwa! Ovanhu ovo vehe na ookaume kopahombo ove na oufembanghenda munene, ngaashi okukufa oukokolindjila, oku ka longa koitukulwa oko ku na omhumbwe inene yovaudifi vOuhamba, okulihonga omalaka oshinailongo, okukufa ombinga moilonga yokutunga Omalupale Ouhamba nosho yo oitaimbelewa, okuya kOfikola yOkudeula mOukalele nosho yo oku ka longa koBetel. Ngeenge ou li omunyasha natango ino hombola ile ino hombolwa, mbela oto longifa ngoo nawa oufembanghenda oo u na?
10 Omumwatate umwe wedina Mark okwa hovela oukokolindjila fimbo a li e na omido omulongo nasha, okwa li a ya kOfikola yOkudeula mOukalele nokwa li a kufa ombinga momalipyakidilo e lili noku lili mounyuni aushe. Mark okwa popya ta diladila kombinga yomido 25 odo a kala moilonga yefimbo li yadi, a ti: “Onda ninga eenghendabala okulonga nakeshe umwe meongalo letu, okuudifa pamwe navo, okuninga omatalelepo oufita, oku va shiva keumbo lange tu lye pamwe navo, nokuli nokuunganeka oivilo oyo ya nuninwa okutunga oilyo yeongalo pamhepo. Oinima aishe oyo oya etela nge ehafo linene.” Ngaashi oshimoniwa shaMark tashi ulike, ehafo linene ohali di mokuyandja, nongeenge omunhu ta longifa onghalamwenyo yaye pauyadi moilonga iyapuki oha mono eemhito dihapu dokuyandja kuvamwe. (Oil. 20:35) U li omunyasha kunena, kashi na nee mbudi kutya ou hole shike ile ou na ounghulungu washike ile ou na oimoniwa yashike monghalamwenyo, ope na natango shihapu osho to dulu okuninga moilonga yOmwene. — 1 Kor. 15:58.
11. Omauwa amwe elipi to dulu okumona ngeenge owa henuka okulotokela mohombo?
11 Nonande ovanyasha vahapu otashi dulika va hala okuhombola ile okuhombolwa, ope na omatomheno mawa oo kutya omolwashike vehe na okweendelela okuya mohombo. Paulus okwa ladipika ovanyasha va teelela fiyo osheshi va pita “monhemo younyasha,” sha hala okutya, efimbo olo omahalo omilele haa kala e na eenghono dihapu. (1 Kor. 7:36, NW) Ohashi pula efimbo lonhumba opo omunhu a kale e lishii nawa nokumona owino oo wa pumbiwa monghalamwenyo opo a dule okuhoolola kaume kopahombo oo ta wapalele. Kakele kaasho, okuninga eano lohombo oshinima sha kwata moiti, noli na okudiininwa mokukalamwenyo kwomunhu akushe. — Omuud. 5:2-5.
Okukala uhe na kaume kopahombo pefimbo loukulupe
12. (a) Omufiyekadi Anna okwa li a ungaunga ngahelipi nonghalo ipe oyo a li muyo? (b) Anna okwa li a pewa oufembanghenda ulipi?
12 Anna oo a tumbulwa mEvangeli paLukas, otashi dulika a li a nyika oluhodi neenghono eshi omushamane waye a fya ombaadilila konima yomido heyali dohombo yavo. Katu shii ngeenge ova li ngoo va dala ounona nosho yo ngeenge Anna okwa hombolelwe tuu vali. Ndele Ombibeli otai popi kutya Anna okwa li omufiyekadi natango pefimbo opo a li e na omido 84. Mokutala kwaasho Ombibeli tai ti, ohatu dulu okufika pexulifodiladilo kutya Anna okwa li a longifa nawa onghalo ipe oyo a li muyo opo a ehene popepi elela naJehova. Anna “ina faula nandenande okukala motembeli, ndelenee okwa longela mo Kalunga oshilonga shiyapuki oufiku nomutenya nokulidilika nokwiilikana.” (Luk. 2:36, 37, NW) Onghee hano, Anna okwa li a pitifa komesho oinima yopamhepo monghalamwenyo yaye. Osho osha li she mu pula a ninge omatokolo nosho yo eenghendabala da mana mo, ndele nande ongaho, okwa li a mona ondjabi inene. Anna okwa li a pewa oufembanghenda wokumona Jesus eshi a li okaana nokwa li a yandja oundombwedi kombinga yekulilo olo la li tali ka yandjwa okupitila muMessias. — Luk. 2:38.
13. (a) Oshike tashi ulike kutya Dorkas okwa li ha kufa ombinga momalipyakidilo eongalo? (b) Ongahelipi Dorkas a li a mona ondjabi omolwouwanghenda oo a li ha ulikile vamwe?
13 MuJoppe osho sha li etuliloshikepa lonale lokouningininolundume waJerusalem, omwa li omukainhu umwe wedina Dorkas ile Tabita. Molwaashi Ombibeli inai tumbula omushamane waTabita, otashi dulika ka li a hombolwa pefimbo opo. Dorkas “okwa li ha longo oilonga iwa ihapu ndee ta yandje oikwafa ihapu.” Osha yela kutya Dorkas okwa li ha hondjele ovafiyekadi oikutu ihapu nosho yo vamwe ovo ve na omhumbwe, nova li ve mu hole neenghono. Onghee hano, eshi a li a hangwa koudu wombadilila ndele ta fi, eongalo alishe ola li la indila Petrus a ka nyumune omumwameme oo omuholike. Eshi onghundana yokunyumunwa kwaDorkas ya li ye lihanena muJoppe ashishe, ovanhu vahapu ova li va ninga ovaitaveli. (Oil. 9:36-42) Dorkas naye otashi dulika a li a kwafela vamwe vomuvo pauhandimwe okupitila moilonga youwanghenda waye wa tongomana.
14. Oshike hashi linyengifa Ovakriste ovo vehe na ookaume kopahombo va ehene popepi elela naJehova?
14 Ngaashi ashike Anna naDorkas, vahapu momaongalo okunena navo ohave lihange vehe na ookaume kopahombo pefimbo loukulupe wavo. Vamwe otashi dulika inava mona ookaume kopahombo tava wapalele. Vamwe otashi dulika eehombo davo da teka ile va filwa. Ovakriste vahapu ovo vehe na ookaume kopahombo ovo tava dulu okumbubulila omitima davo, ohava kala ve lineekela muJehova neenghono. (Omayel. 16:3) Omumwameme umwe ina hombolwa wedina Silvia, oo a kala ta longo moBetel oule womido di dule po 38, okwa tala ko onghalo yaye i li enangekonoupuna. Okwa dimina a ti: “Omafimbo amwe ohandi kala nda loloka okutalwa ko kutya aame nda pama. Ohandi lipula kutya, ‘mbela olyelye ta dulu okutwa nge omukumo?’” Ndele okwa twikila ko a ti: “Okushiiva kutya Jehova oku shii shihapu kombinga yaasho nda pumbwa e dule nge, osho sha kwafela nge ndi ehene popepi elela naye. Ndele ohandi tuwa alushe omukumo, naluhapu etwomukumo ohali dile nge ashike poima opo inandi diladila nandenande.” Ngeenge hatu kendabala okweehena popepi elela naJehova, Jehova ote ke tu nyamukula alushe pahole nomonghedi tai shilipaleke.
15. Ongahelipi Ovakriste ovo vehe na ookaume kopahombo tava dulu ‘okumbwalangadjeka’ ohole yavo?
15 Okukala uhe na kaume kopahombo ohashi pe omunhu omhito ye likalekelwa ‘yokumbwalangadjeka’ ohole yaye. (Lesha 2 Ovakorinto 6:11-13.) Omumwameme ina hombolwa wedina Jolene oo a kala moilonga yefimbo li yadi oule womido 34, okwa ti: “Onda kala handi ningi eenghendabala da mana mo opo ndi pange oukaume wopofingo novanhu aveshe, kutya nee ovakulunhu ile ovanyasha. Okukala ino hombola ile ino hombolwa ohashi yandje omhito komunhu opo a longele Jehova a manguluka, a kwafele oukwaneumbo wavo, ovamwaxe novamwaina nosho yo ovashiinda shaye. Ehafo lokukala inandi hombolwa otali ende tali hapupala eshi handi kulu.” Nopehe na omalimbililo, ovanamido, ovo vehe na oukolele, ovadali vehe na ookaume kopahombo, ovanyasha nosho yo vamwe meongalo, ohava pandula eyakulo lokuheliholamwene olo hali yandjwa kovanhu ovo vehe na ookaume kopahombo. Doshili, ohatu kala tu udite nawa alushe ngeenge twa ulikila vamwe ohole. Mbela naave ito dulu ‘okumbwalangadjeka’ ohole yoye yokuhola vamwe?
Okukala uhe na kaume kopahombo monghalamwenyo yoye aishe
16. (a) Omolwashike Jesus a li ina hombola monghalamwenyo yaye aishe? (b) Ongahelipi Paulus a li a longifa nawa oufembanghenda wokukala ina hombola?
16 Jesus ka li a hombola; okwa li e na okulilongekidila oukalele waye noku u wanifa po. Okwa li ha ende oinano ile neenghono, ha longo okudja ongula inene fiyo okonguloshi elela, nohauxuuninwa okwa yamba po omwenyo waye u li oikulila. Okukala ina hombola okwa li kwe mu kwafela a wanife po oshilonga shaye. Omuyapostoli Paulus naye okwa li ha ende eekilometa omayovi nokwa li ha shakeneke omaupyakadi manene moukalele waye. (2 Kor. 11:23-27) Nonande Paulus otashi dulika a hangelwe a hombola nale, okwa li a hoolola okukala ehe na kaume kopahombo konima eshi a li a pewa eifano loutumwa e li omuyapostoli. (1 Kor. 7:7; 9:5) Jesus naPaulus ova li va ladipika vakwao va hopaenene oshihopaenenwa shavo ngeenge otashi dulika opo va dule okuyandja elitulemo koukalele wavo. Ndele nande ongaho, kape na nande oumwe womuvo oo a ti kutya okukala ino hombola ile ino hombolwa oshiteelelwa shovakalele. — 1 Tim. 4:1-3.
17. Ongahelipi vamwe kunena va shikula oshihopaenenwa shaJesus naPaulus, nomolwashike hatu dulu okukala noushili kutya Jehova okwa hokwa aveshe ovo tava ningi eenghendabala da tya ngaho?
17 Vamwe kunena navo ova hoolola okukala inava hombola ile inava hombolwa opo va dule okuwanifa po nawa oukalele wavo. Harold oo a tumbulwa metetekelo, okwa li a hafela oilonga yaBetel oule womido da konda po 56. Okwa ti: “Eshi nda li nda kala moBetel oule womido omulongo, onda li nda mona ovalihomboli vahapu tava fiye po Betel molwaashi tava vele ile molwaashi tava ka fila oshisho ovadali vavo ovanamido. Ame ovadali vange aveshe ova fya. Ashike ondi hole moBetel neenghono nomolwaasho inandi hombola opo ndiha kwate okahetengi oufembanghenda wa tya ngaho.” Sha faafana, omido da pita, omumwameme wedina Margaret oo a kala ta kokola ondjila oule wefimbo lile, okwa ti: “Onda li nda mona eemhito dihapu dokuhombolwa monghalamwenyo yange, ndele kanda li nde shi ninga molwaashi onda li nda hala okuyandja unene elitulemo lange koukokolindjila. Onghee hano, okukala inandi hombolwa okwa pa nge omhito yokukala nde lipyakidila moukalele, naasho osha etela nge ehafo linene.” Nopehe na omalimbililo, Jehova ke na efiku a dimbwe eliyambo keshe lokuheliholamwene olo twa ninga omolwelongelokalunga lashili. — Lesha Jesaja 56:4, 5.
Longifa nawa onghalo oyo u li muyo
18. Ongahelipi hatu dulu okutwa omukumo nokuyambidida Ovakriste ovo inava hombola ile inava hombolwa?
18 Ovakriste aveshe ovo inava hombola ile inava hombolwa, ovo tava ningi ngaashi tava dulu opo va longele Jehova, ova wana okupandulwa shili nokutuwa omukumo. Otu va hole pauhandimwe notwa lenga oilonga yavo meongalo. Kave na efiku va ka kale ve udite owike ngeenge otu li shili ‘ovamwaina ovalumenhu novamwaxe ovakainhu nooina nounona’ vavo vopamhepo. — Lesha Markus 10:28-30.
19. Oshike to dulu okuninga po opo u longife nawa oshali yokukala ino hombola ile ino hombolwa?
19 Kutya nee owa hoolola okukala ino hombola ile ino hombolwa, ile pamwe eenghalo ashike inadi shi pitika, oihopaenenwa yopamishangwa nosho yo yokunena oyo twa dja nokukundafana otai ulike kutya oto dulu okukala nonghalamwenyo ihafifa notai ti sha. Okukala ino hombola ile ino hombolwa otaku dulu okufaafanifwa noshali oyo ho pewa we shi teelela ile ino shi teelela. Ohatu pandula diva ngeenge twa pewa eeshali dimwe, ofimbo dimwe hatu ke di pandula ashike eshi pa pita efimbo lonhumba. Onghee hano, shihapu oshe likolelela ketaleko letu. Mbela oshike to dulu okuninga po opo u longife nawa oshali yokukala ino hombola ile ino hombolwa? Ehena popepi elela naJehova, kala we lipyakidila moilonga yaKalunga nokumbwalangadjeka ohole yoye yokuhola vamwe. Ngaashi ashike ohombo, okukala ino hombola ile ino hombolwa otaku dulu okweeta ondjabi ngeenge otu na etaleko la fa laKalunga nohatu longifa nawa oshali ya tya ngaho.
Oto dimbuluka?
• Omeenghedi dilipi okukala uhe na kaume kopahombo taku dulu okukala oshali?
• Ongahelipi okukala ino hombola ile ino hombolwa taku dulu okukala enangeko noupuna kovanyasha?
• Ovakriste ovo vehe na ookaume kopahombo ove na eemhito dilipi dokweehena popepi elela naJehova nokumbwalangadjeka ohole yavo?