ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w11 3/1 ep. 4-9
  • Ekandulepo lomaupyakadi oo haa holoka po luhapu meehombo

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Ekandulepo lomaupyakadi oo haa holoka po luhapu meehombo
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2011
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • Osho tashi dulu okukwafela ovalihomboli va pondole
  • Ohombo oshali ya dja kuKalunga
    Nghee to dulu okulikaleka mohole yaKalunga
  • Kongeni ekwafo kuKalunga mu kale mwa hafa mohombo
    Oukwaneumbo weni otau dulu okukala wa hafa
  • Nghee ovalihomboli tava dulu okupameka ohombo yavo
    Nghee to dulu okulikaleka mohole yaKalunga
  • Kala wa fimaneka kaume koye kopahombo
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2011
Tala ouyelele muhapu
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2011
w11 3/1 ep. 4-9

Ekandulepo lomaupyakadi oo haa holoka po luhapu meehombo

OMBIBELI inai tya kutya ohombo oi li oshinima shipu. Omuyapostoli Paulus okwa li a nwefwa mo kuKalunga a shange ta ti kutya ovalihomboli otava ka shakeneka alushe “oudjuu” meehombo davo. (1 Ovakorinto 7:28) Ndele nande ongaho, ovalihomboli otava dulu okuninga eenghendabala opo va ninipike omaupyakadi oo hava shakeneke mohombo nokuhapupalifa ehafo lavo. Natu ka taleni komaupyakadi ahamano oo haa shakenekwa luhapu meehombo a popiwa kovashamane nokovakulukadi ve lili noku lili, nokutala nghee hashi kwafa ovalihomboli ngeenge va tula moilonga omafinamhango Ombibeli.

1

OUPYAKADI WOTETE:

“Katu na vali ekwatafano liwa nakaume kange kopahombo.”

EFINAMHANGO LOMBIBELI:

‘Shiiva oinima oyo ya fimanenena.’ — OVAFILIPPI 1:10, NW.

Ohombo oyo oshinima shimwe shomoinima ya fimanenena monghalamwenyo yeni, nomolwaasho omwa pumbwa okukala mwe i lenga. Onghee hano, taleni ngeenge omalipyakidilo eni akwalukeshe oo tae mu imbi mu kale nekwatafano liwa. Inamu efa nande omalipyakidilo eni akwalukeshe a nyone po ekwatafano leni. Oshoshili kutya otashi dulika oilonga yokulikongela omboloto ile omalipyakidilo amwe oo itamu dulu okuhenuka e mu ningife muha kale pamwe efimbo limwe. Ndele nande ongaho, otamu dulu nomu na okutula po ongaba mukeshe osho tamu dulu okupangela, ngaashi okuninipika efimbo olo keshe umwe ha longifa mokuninga oinima oyo e hole ile okukala nookaume kaye.

Ovalihomboli vamwe otashi dulika va kale tava henuka okukala pamwe nookaume kavo kopahombo mokukala tava longo olutaima ile tava kufa unene ombinga moinima oyo ve hole. Oohandimwe va tya ngaho otava ka nyona po ekwatafano lavo liwa, kutya nee ove shi nongela ile inave shi nongela. Ngeenge nye nakaume koye kopahombo nanye osho hamu ningi ngaho, omwa pumbwa okutala kutya oupyakadi ou li naanaa peni ndele tamu u kandula po. Otamu ka kala ashike mu na ekwatafano liwa ngeenge omwa kala hamu ningi oinima pamwe notamu ka ninga shili “onhumba imwe aike.” — Genesis 2:24.

Nghee vamwe va tula omayele oo moilonga: Andrewa naTanji vokuAustralia ova kala va hombola oule womido omulongo. Andrew okwa ti: “Onda didilika kutya okulonga efimbo lihapu neenghono nosho yo okukala u na omalipyakidilo mahapu moulikumwe wovanhu otashi dulu okutula ohombo yeni moshiponga. Onghee hano, fye nomukulukadi wange ohatu kongo efimbo lokukundafana nokuhololelafana omaliudo etu.

Dave naJane vomOilongo yaHangana, ovo va kala mohombo yavo oule womido 22, ohava longifa etatavili onguloshi keshe opo va hokololafane oimoniwa yavo nokuhololelafana omaliudo avo. Jane okwa ti: “Otwa lenga efimbo la tya ngaho neenghono noihatu efa nande osha shi ye moshipala eenghundafana da tya ngaho.”

2

OUPYAKADI OMUTIVALI:

“Ame ihandi hafele vali ohombo yetu ngaashi nale.”

EFINAMHANGO LOMBIBELI:

“Inapa kala ou ta kongo ouwa waye mwene, ndelenee keshe na konge ouwa wamukwao.” — 1 OVAKORINTO 10:24.

Ngeenge omunhu ota kendabala ashike okukonga ouwa waye mwene mohombo, omunhu a tya ngaho ke na efiku a ka mone ehafo lashili, nokuli nonande okuhombolwe ile a hombole lwoikando ihapu. Luhapu ohombo ohai pondola ashike ngeenge keshe umwe ta yandje ponhele yokukala ashike a teelela a pewe. Jesus okwa yandja etomheno kutya omolwashike shi li ngaho, eshi a ti: “Okuyandja oku nelao komesho yokutambula.” — Oilonga 20:35.

Nghee vamwe va tula omayele oo moilonga: Maria naMartin vokuMeksiko, ova kala va hombola oule womido 39. Ashike oinima inai kala alushe tai va endele nawa mohombo yavo. Otava dimbuluka pomhito imwe eshi va li itava tu va fife. Maria okwa ti: “Efiku limwe fimbo pa li pa holoka eenhamanana da kwata moiti pokati ketu, onda li nda ula Martin oshinima shonhumba kondadalunde osho sha li itashi ulike efimaneko. Martin okwa li a handuka neenghono. Onda li handi kendabala oku mu yelifila kutya hasho nda li nda hala oku mu ula ngaho, ehandu ashike la ningifa nge. Ndele ka li a hala okupwilikina nge.” Martin okwa ti: “Pefimbo opo twa li tu na eenhamanana, onda li handi diladila kutya otu na ashike okutopoka, nokanda li vali nda hala okukendabala ndi kaleke po ohombo yetu.”

Pomhito oyo, Martin okwa li a hala a fimanekwe, ye Maria okwa li a hala okuudiwa ko. Ndele kape na oo a ningilwa osho a li a hala.

Ndele mbela ongahelipi va li va dula okukandula po oupyakadi wavo? Martin okwa ti: “Onda li nda efa manga pa pite efimbo opo ndi handuluke, nokudja opo, atushe otwa li twa tokola okutula moilonga omayele Ombibeli e na sha nefimanekafano nosho yo olune. Momukokomoko womido odo twa kala mohombo, otwe lihonga kutya kashi na nee mbudi kutya mohombo yetu omu holoke omaupyakadi mahapu shi fike peni, ohatu dulu oku a kandula po ngeenge otwa ilikana kuKalunga e tu kwafele nokutula moilonga omayele oo e li mOmbibeli.” — Jesaja 48:17, 18; Ovaefeso 4:31, 32.

3

OUPYAKADI OMUTITATU:

“Kaume kange kopahombo iha wanifa po oinakuwanifwa yaye.”

EFINAMHANGO LOMBIBELI:

“Keshe umwe womufye e na okulihokolola ye mwene kuKalunga.” — OVAROMA 14:12.

Nopehe na omalimbililo, oinima itai ka enda lela nawa mohombo ngeenge kaume umwe kopahombo oye aeke ta ningi eenghendabala. Ndele onghalo otai ka naipala neenghono ngeenge ovalihomboli aveshe ova kala ashike tava paafana oushima, nokape na ou e na ko nasha namukwao.

Ngeenge oho kala ashike to lipula naasho kaume koye kopahombo e na okuninga, ku na fiku u ka kale wa hafa. Osho osho tashi kala ngaho unene tuu ngeenge ito wanifa po oinakuwanifwa yoye molwaashi ashike kaume koye kopahombo ita wanifa po yaye. Ndele mepingafano naasho, ngeenge owa kendabala okukala omushamane ile omukulukadi muwa, ekwatafano leni mohombo otashi dulika li ka xwepopale. (1 Petrus 3:1-3) Ashike eshi sha fimanenena oshosho kutya otamu ka ulika kutya omwa fimaneka elongekido laKalunga li na sha nohombo, neenghatu deni otadi ke mu hafifa neenghono. — 1 Petrus 2:19.

Nghee vamwe va tula omayele oo moilonga: Kim nomushamane waye vokuKorea, ova kala va hombola oule womido 38. Kim okwa ti: “Efimbo limwe omushamane wange oha kala a handukila nge noita popi naame, nonande kandi shi shii kutya omolwashike. Osho ohashi ningifa nge ndi diladile kutya pamwe ke hole nge vali. Fimbo limwe ohandi lipula handi ti: ‘Omolwashike ha kala a hala ndi ude ko kutya oku udite ngahelipi, ofimbo ye iha kendabala okuuda ko kutya ame ondi udite ngahelipi?’”

Kim okwa li ashike ta dulu okukala te lipula shi na sha neenghatu dihe li pauyuki odo da katukwa kukaume kaye kopahombo nosho yo kwaasho kaume kaye a dopa okuninga. Ndele hasho a li a ninga ngaho. Kim okwa ti: “Ponhele yokukala nda handuka, onda li nda mona kutya oshixwepo aame ndi katuke eenghatu tete opo tu pange ombili. Hauxuuninwa, otwa li twa handuluka notwa li twa dula okukandula po oupyakadi wetu nombili.” — Jakob 3:18.

4

OUPYAKADI OMUTINE:

“Omukulukadi wange iha dulika kelongekido loukwamutwe.”

EFINAMHANGO LOMBIBELI:

“Kristus Oye omutwe wakeshe omulumenhu.” — 1 OVAKORINTO 11:3.

Omushamane oo e udite kutya omukulukadi waye iha dulika koukwamutwe waye oku na okulikonakona tete ngeenge ye oha dulika ngoo nehalo liwa kOmutwe waye, Jesus Kristus. Omushamane ota ka ulika kutya oha dulika kOmutwe waye mokukala ha shikula oshihopaenenwa shaJesus.

Omuyapostoli Paulus okwa ti: “Ovalumenhu, holeni ovakainhu veni ngaashi Kristus e hole eongalo, nokwe liyandja molwalo.” (Ovaefeso 5:25) Jesus ka li ha “pangele” ovahongwa vaye. (Markus 10:42-44) Okwa li ha wilike nawa ovashikuli vaye nokwa li he va pukulula ngeenge sha pumbiwa. Jesus ka li nande omukwanyanya. Okwa li ha popi navo nonghenda nokwa li e shii omangabeko avo. (Mateus 11:29, 30; Markus 6:30, 31; 14:37, 38) Okwa li yo ha pitifa alushe ouwa wavo komesho. — Mateus 20:25-28.

Omushamane okwa pumbwa okulipula epulo eli: ‘Mbela etaleko lange li na sha noukwamutwe nosho yo novakainhu ola nwefwa mo unene keenghulunghedi domoshitukulwa ponhele yokukala la nwefwa mo komayele nosho yo koihopaenenwa oyo i li mOmbibeli?’ Pashihopaenenwa, oto ka kala wa tala ko ngahelipi omukainhu oo itatu kumwe neetepo lomushamane waye nandenande, ndele ta ningi eetepo laye te shi ningi monghedi yefimaneko? Sara, omukulukadi waAbraham, okwa popiwa mOmbibeli e li oshihopaenenwa shiwa sheduliko. (1 Petrus 3:1, 6) Ndele okwa li ha popi omaliudo aye ngeenge sha pumbiwa, ngaashi pomhito opo Abraham a li a dopa okumona oupyakadi wonhumba oo wa li wa holoka moukwaneumbo wavo. — Genesis 16:5; 21:9-12.

Osha yela kutya Abraham ka li ha ungaunga naSara monghedi oyo tai mu ningifa a kale a tila okupopya omaliudo aye. Abraham ka li e lininga kanyamukulwa. Sha faafana, omushamane oo ha dulika komayele Ombibeli naye ita ka fininika omukulukadi waye a ninge keshe osho ye a hala. Onghee hano, ota ka kala a fimanekwa komukulukadi waye ngeenge okwa kala ha longifa oukwamutwe waye pahole.

Nghee vamwe va tula omayele oo moilonga: James oo ha kala muEngland nokwa hombola oule womido hetatu, okwa ti: “Onde lihonga okukala handi kundafana tete nomukulukadi wange ofimbo inandi ninga omatokolo oo a fimana. Ohandi kendabala ndiha diladile ashike kombinga youwa wange mwene. Ndele ponhele yaasho, ohandi lalakanene okupitifa eemhumbwe daye komesho.”

George wokOilongo yaHangana oo a hombola oule womido 59, okwa ti: “Onda kala handi ungaunga nomukulukadi wange monghedi oyo tai ulike kutya onde mu tala ko e li kaume ta wapalele nomunaendunge ndele hangaashi omunhu wongaho.” — Omayeletumbulo 31:10.

5

OUPYAKADI OMUTITANO:

“Omushamane wange iha kwatele oukwaneumbo komesho.”

EFINAMHANGO LOMBIBELI:

‘Ounongo wovalikadi tau diki eumbo, ndele elai tali li hanauna po nomake alo vene.’ — OMAYELETUMBULO 14:1.

Ngeenge omushamane woye oha ongaonga okuninga omatokolo ile okukwatela komesho oinima moukwaneumbo, ou na ashike omahoololo opatatu oo to dulu okuninga. (1) Oto dulu okukala to mu dimbulukifa lwoikando omaunghundi aye ile (2) u mu kufe oshinakuwanifwa shoukwamutwe ile (3) u mu pandule tashi di komutima omolweenghendabala keshe odo ta ningi. Ngeenge owa hoolola ehololo lotete ile etivali, oto ka hanauna po eumbo leni nomake oye mwene. Ndele ngeenge owa hoolola ehoololo etitatu otashi ke ku kwafela u pameke ohombo yeni.

Ovashamane vahapu ohava kala va hala okufimanekwa shi dulife okukala ve holike. Onghee hano, ngeenge omushamane woye okwa mono kutya owe mu fimaneka, to shi ulike moku mu pandula shi na sha neenghendabala odo ta ningi mokukwatela komesho oukwaneumbo noku mu lombwela kutya ote shi endifa nawa, otashi dulika shi ke mu kwafele a xwepopale nokuli. Oshoshili kutya omafimbo amwe otashi dulika uha twe kumwe nomushamane woye moshinima shonhumba. Ndele ngeenge osho osha ningwa, omwa pumbwa okukundafana oupyakadi oo. (Omayeletumbulo 18:13) Ashike eendjovo odo to hoolola okulongifa nosho yo omutono wewi loye otashi dulika di ka teye po ohombo yeni ile di ke i koleke. (Omayeletumbulo 21:9; 27:15) Ngeenge owa kala ho popi nefimaneko, oshi na oupu u ka mone oidjemo iwa oyo wa hala, sha hala okutya, omushamane woye ita ka kala vali ha ongaonga okukwatela komesho oukwaneumbo.

Nghee vamwe va tula omayele oo moilonga: Michele wokOilongo yaHangana, oo a kala a hombolwa oule womido 30, okwa ti: “Molwaashi ame novamwainakadona vange vavali otwa tekulwa kumeme oye aeke, meme okwa li e na eenghono nokwa kala ha ningi omatokolo kuye mwene. Naame ohandi kwatwa keamo lokuhopaenena omaukwatya aye. Onghee hano, ohandi ningi alushe eenghendabala ndi dulike kelongekido loukwamutwe. Pashihopaenenwa, onde lihonga okukala handi kundafana nomushamane wange ponhele yokuninga ashike omatokolo kwaame mwene.”

Rachel wokuAustralia, oo a hombolwa kuMark oule womido 21 naye okwa li yo a nwefwa mo keputuko laye. Okwa ti: “Meme ka li ha dulika nandenande koukwamutwe watate. Okwa li hava tu eemhata alushe nokava li hava fimanekafana. Momukokomoko womido dotete dohombo yetu onda kala handi hopaenene oikala yameme. Ndele konima yomido donhumba, onde ke lihonga kutya osha fimana okutula moilonga omayele Ombibeli e na sha nokufimanekafana. Paife ohatu hafele ohombo yetu neenghono.”

6

OUPYAKADI OMUTIHAMANO:

“Itandi dulu vali okulididimikila omapuko akaume kange kopahombo.”

EFINAMHANGO LOMBIBELI:

“Lididimikilafaneni, diminafaneni po omanyono, ngenge mwa ningafana nomukweni.” — OVAKOLOSSI 3:13.

Eshi mwa li tamu endelafana, otashi dulika wa li ho yandje elitulemo komaukwatya mawa akaume koye kopahombo nomolwaasho kwa li lela ho didilike omapuko aye. Mbela paife ito dulu okuninga sha faafana? Nopehe na omalimbililo, otashi dulika kaume koye he ku nyemateke shili. Ndele lipula to ti: ‘Ohandi ka kala handi yandje elitulemo komaukwatya akaume kange kopahombo elipi, mbela okwaao mawa ile oyoo mai?’

Jesus okwa li a longifa efaneko la denga mbada opo a ulike kutya otwa pumbwa okulididimikila omapuko avakwetu. Okwa ti: “Ongahelipi hano wa tala okambodi ke li meisho lomukweni, ndele endangalati li li meisho loye mwene, ku li wete?” (Mateus 7:3) Okambodi otaka dulu okukala okapambu kanini komwiidi. Ndele endangalati, oshiti shinene osho hashi longifwa shi li ongudi yonduda. Mbela Jesus okwa li a hala okuyelifa oshitwa shilipi? Okwa ti: “Kufa mo tete endangalati meisho loye mwene, opo to mono nawa, nhumbi to kufa mo okambodi ke li meisho lomukweni.” — Mateus 7:5.

Jesus okwa li a hovela efaneko olo nelondwelo la kwata moiti, a ti: “Inamu tokola, opo mu ha tokolwe; osheshi etokolo eli tamu li tokolifa, nanye yo otamu li tokolifwa.” (Mateus 7:1, 2) Ngeenge owa hala Kalunga a kale he ku dimine po omanyono oye, oo taa faafanifwa nendangalati li li meisho loye, ou na okukala ho dimine po kaume koye kopahombo omapuko aye. — Mateus 6:14, 15.

Nghee vamwe va tula omayele oo moilonga: Jenny wokuEngland oo a hombolwa kuSimon oule womido 9, okwa ti: “Onda didilika kutya luhapu ohandi kala nda nyematela omushamane wange omolwoikala yaye yokuhaninga omalongekido komesho yefimbo, ha ningi ashike oinima komunute waxuuninwa. Osho ohashi udifa nge nai, molwaashi eshi twa li hatu endelafana, onda li ndi hole oukwatya waye wokuninga oinima nopehe na oku i diladila komesho yefimbo. Ndele paife onda mona kutya mboli naame ondi na oupyakadi, ngaashi okukala handi konenene unene osho ta ningi. Atushe otwe lihonga okukala ihatu konenene omapuko inaa kwata moiti oo hatu ningi omolwokuhawanenena.”

Curt, omushamane waMichele oo a tumbulwa metetekelo, okwa ti: “Ngeenge owa kala ho yandje elitulemo komapuko akaume koye kopahombo oo hae ku nyemateke, omapuko a tya ngaho otaa ka kala taa monika a fa manene. Onda hoolola okukala handi yandje elitulemo komaukwatya aMichele oo a li a ningifa nge ndi kale ndi mu hole.”

Osho tashi dulu okukwafela ovalihomboli va pondole

Oihopaenenwa inini oyo twa dja nokukundafana otai ulike kutya mohombo omu na shili omaupyakadi mahapu, ndele osho inashi hala okutya itaa dulu okukandulwa po. Ndele mbela oshike tashi dulu okukwafela ovalihomboli va pondole? Okukulika ohole yokuhola Kalunga nosho yo okutula moilonga nehalo liwa omayele omEendjovo daKalunga, Ombibeli.

Alex naItohan vokuNigeria ovo va hombola oule womido di dulife 20, ova didilika kutya okuninga ngaho osho tashi kwafele ovalihomboli va pondole. Alex okwa ti: “Onda mona kutya konyala oupyakadi keshe oo hau holoka meehombo, ovalihomboli otava dulu oku u kandula po ngeenge ova tula moilonga omafinamhango Ombibeli.” Omukulukadi waye okwa ti: “Otwe lihonga kutya osha fimana okukala hatu ilikana pamwe pandjikilile nokutula moilonga omayele Ombibeli e na sha nokukala tu holafane nokulididimikilafana tashi di komutima. Paife otu na omaupyakadi manini mohombo yetu shi dulife nale.”

Mbela ino hala okushiiva shihapu shi na sha nanghee omayele Ombibeli taa longo taa dulu okweetela oukwaneumbo weni ouwa? Ngeenge osho, pula Eendombwedi daJehova mu kundafane nado etukulwa 14 lembo Ombibeli otai longo lela shike?b

[Omashangelo opedu]

a Omadina oo hao ovanhu ovo lelalela.

b La nyanyangidwa kEendombwedi daJehova.

[Efano pepandja 4]

Mbela ohandi kongo ngoo efimbo ndi kale nakaume kange kopahombo?

[Efano pepandja 5]

Mbela ohandi kendabala ngoo okuyandja shihapu ponhele yokukala nda teelela ndi pewe?

[Efano pepandja 6]

Ohandi katuka ngoo eenghatu tete opo tu pongolole po okuhaudafana?

[Efano pepandja 7]

Ohandi kundafana ngoo nomukulukadi wange fimbo inandi ninga omatokolo?

[Efano pepandja 9]

Ohandi tale ngoo komaukwatya mawa akaume kange kopahombo?

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma