Osho tashi kwafele oukwaneumbo u kale wa hafa shili
Kala wa fimaneka kaume koye kopahombo
Willa okwa ti: “Ngeenge Rachel a handuka, oha kwena oule wefimbo. Ngeenge twa kala omutumba tu kundafane, oha kala e na olungwenye ile a kale ina hala okupopya naame nokuli. Ondi wete twa fa itatu dulu okupondola nondi udite nda hala okusholola.”
Rachel okwa ti: “Ngeenge Will e uya keumbo oha hange handi kwena. Onda li handi kendabala oku mu yelifila kutya omolwashike nda handuka, ndele oha tete nge melaka. Okwa lombwela nge kutya oshinima osho handi popi inashi kwata moiti nondi na ashike oku shi dimbwa. Osho osha li hashi handukifa nge neenghono.”
MBELA naave omafimbo amwe oho kala u udite ngaashi Will ile Rachel? Aveshe ohava kala va hala okupopya, ndele luhapu ohava handuka. Omolwashike mbela?
Ovalumenhu novakainhu ihava kundafana monghedi ya faafana nove na eemhumbwe da yoolokafana. Omukainhu otashi dulika a kale a hala okupopya kombinga yomaliudo aye a manguluka note shi ningi luhapu. Ndele mepingafano naasho, ovalumenhu vahapu ohava kendabala okukaleka po ombili mokukandula po omaupyakadi meendelelo nokuhenuka omaupyakadi a kwata moiti. Ndele mbela ongahelipi to dulu okufinda omayooloko a tya ngaho nokukala ho kundafana nomushamane woye ile omukulukadi woye? Omokukala wa fimaneka kaume koye kopahombo.
Omunhu oo a fimaneka vamwe oha kala e va lenga noha kendabala okuuda ko omaliudo avo. Otashi dulika we lihonga okudja kounona okufimaneka ovanhu ovo ve na eenghonopangelo ile ve na owino ve ku dule. Ndele oshi li eshongo okukala wa fimaneka kaume koye kopahombo molwaashi omu li hanga pondodo i fike pamwe. Linda oo a kala mohombo oule womido hetatu okwa ti: “Ondi shii kutya Phil oha pwilikine nelididimiko noneyavelelo kovanhu vamwe ovo hava popi naye. Onda li yo nda hala a kale ha udile nge oukwao wananghali.” Otashi dulika ho pwilikine nelididimiko kookaume koye nosho yo nokuli kovanhu ovo uhe shii noho popi navo nefimaneko. Ndele mbela ou na ko ngoo nasha nakaume koye kopahombo?
Okuhenefimaneko ohaku ningifa oilyo youkwaneumbo i kale inai hafa nohaku etifa eenhamanana da kwata moiti. Omupangeli umwe omunaendunge okwa ti: “Oshipambu shomungome mukukutu pamwe nombili, shi dule ongudu i yadi oililo yomayambo pamwe neemhata.” (Omayeletumbulo 17:1) Ombibeli otai lombwele ovashamane va kale va fimaneka ovakulukadi vavo. (1 Petrus 3:7) “Omukainhu” naye oku na ‘okufimaneka omulumenhu waye.’ — Ovaefeso 5:33.
Mbela ongahelipi tamu dulu okukala hamu kundafana monghedi yefimaneko? Natu ka taleni komayele amwe taa longo oo e li mOmbibeli.
Ngeenge kaume koye kopahombo a hala mu kundafane sha
Eshongo: Ovanhu vahapu ove hole okupopya neenghono ponhele yokupwilikina. Mbela naave osho u li ngaho? Ombibeli oya ti kutya “ou ta nyamukula fimbo ina uda ko,” elai. (Omayeletumbulo 18:13) Onghee hano, kala ho pwilikine fimbo ino popya. Omolwashike mbela? Kara, oo a kala mohombo oule womido 26 okwa ti: “Nghi hole ngeenge omushamane wange ta kendabala okukandula po omaupyakadi ange meendelelo. Ina pumbwa nokuli okudimina ile okupopya kutya omolwashike oupyakadi wa holoka po. Onda hala ashike a pwilikine kwaame nokuuda ko omaliudo ange.”
Mepingafano naasho, ovalumenhu novakainhu vamwe ihava popi diva omadiladilo avo nohava kala ve udite inava manguluka ngeenge ookaume kavo kopahombo tave va fininike va popye omaliudo avo. Lorrie, oo opo a hombolwa okwa didilika kutya omushamane waye iha popi diva omaliudo aye. Okwa ti: “Ondi na okulididimika nokuteelela a hovele okupopya omaliudo aye.”
Osho tashi dulu oku ku kwafela u pondole: Ngeenge ove nakaume koye kopahombo omwa hala okukundafana kombinga yoshinima shonhumba osho tashi dulu okweetifa okuhaudafana, eta po oshikundafanwa osho ngeenge amushe mwa ngungumana nomwa fuwa. Ongahelipi ngeenge kaume koye kopahombo oha ongaonga okuhovela eenghundafana? Didilika kutya “eemhangela domutima womunhu di li ngaashi omeva [malemale], ndelenee omulumenhu omunaendunge te ke di teka mo.” (Omayeletumbulo 20:5) Ngeenge owa shipi okavela mondungu wa endelela neenghono, oto ka tilashi omeva mahapu. Sha faafana, ngeenge owa fininike kaume koye kopahombo a popye, otashi dulika e liamene ndele ito ka mona vali omhito yokuhanga omutima waye. Ponhele yaasho, pula kaume koye kopahombo omapulo nombili nonefimaneko nokulididimika ngeenge ita popi omaliudo aye diva ngaashi wa teelela.
Ngeenge kaume koye kopahombo ta popi, ‘kala ho endelele okupwilikina, nokuliteelela mokupopya nomokuhanduka.’ (Jakob 1:19) Omupwilikini muwa iha pwilikine ashike kwaasho tashi tongwa ndele oha kendabala yo okuuda ko omaliudo omunhu. Ngeenge kaume koye kopahombo ta popi, kendabala okuuda ko omaliudo aye. Kaume koye kopahombo ota ka mona kutya owe mu fimaneka ile kutya ino mu fimaneka monghedi oyo ho pwilikine kuye.
Jesus okwe tu honga nghee tu na okupwilikina. Pashihopaenenwa, eshi omulumenhu umwe oo a li ta vele e mu pula e mu kwafele, Jesus ka li a kandula po oupyakadi waye meendelelo. Tete okwa li a pwilikina keindilo lomulumenhu oo. Opo nee okwa li a kumwa komutima kwaasho a uda nohauxuuninwa okwa li a velula omulumenhu oo. (Markus 1:40-42) Ngeenge kaume koye kopahombo ta popi, landula oshihopaenenwa shaJesus. Dimbuluka kutya otashi dulika ashike a hala okuudilwa oukwao wananghali, ndele ina hala ekandulepo loupyakadi lomeendelelo. Onghee hano, pwilikina nelitulemo. Kendabala oku mu udila oukwao wananghali. Opo nee konima yaasho, oto dulu okukwafela kaume koye kopahombo. Mokuninga ngaho, oto ka ulika kutya owe mu fimaneka.
KENDABALA OKUNINGA NGAHA: Ngeenge kaume koye kopahombo a hala okupopya naave, henuka okunyamukula meendelelo. Teelela fiyo osheshi kaume koye a mana okupopya nowa uda ko nawa osho a popya. Opo nee mu pula kutya: “Ou wete ngoo nda li handi pwilikine shili kwoove?”
Ngeenge wa hala mu kundafane sha
Eshongo: Linda oo a tumbulwa nale metetekelo okwa ti: “Eeprograma doiyolifa doko-TV ohadi ningifa oinima ngaashi okupopya nai kombinga yakaume kopahombo, okutukana nokusheka i kale ya fa iwa.” Vamwe ova kulila momaumbo omo ovanhu hava popi nopehe na efimaneko. Konima yefimbo ngeenge va i mohombo, ohava mono shidjuu okuhenuka onghedi ya tya ngaho momaukwaneumbo avo. Ivy wokoKanada, okwa ti: “Onda kulila momudingonoko omo okusheka, okuhanyauka nosho yo okuluka vamwe omadina omusheko kwa talwa ko ku li oshinima sha yuka.”
Osho tashi dulu oku ku kwafela u pondole: Ngeenge to lombwele vamwe kombinga yakaume koye kopahombo, popya ‘eendjovo edi diwa dokutungafana, da wapala okupwilikina.’ (Ovaefeso 4:29) Popya kombinga yakaume koye monghedi oyo tai ningifa vamwe va kale ve mu fimaneka.
Ngeenge u li oove auke nakaume koye kopahombo, henuka oku mu sheka nosho yo oku mu ifana omadina. MuIsrael shonale, Mikal okwa li a handukila omushamane waye, ohamba David. Okwa li a sheka David ndele ta ti kutya ote lihumbata “a fa elai.” Eendjovo daye oda li da handukifa David, noda li yo inadi hokiwa kuKalunga. (2 Samuel 6:20-23, OB-1986) Oshike hatu lihongo moshinima osho? Ngeenge to popi nakaume koye kopahombo, hoolola nawanawa eendjovo doye. (Ovakolossi 4:6) Phil, oo a kala mohombo oule womido hetatu, okwa dimina kutya pokati kaye nomukulukadi waye ohapa holoka natango okuhaudafana. Okwa didilika yo kutya osho ha popi omafimbo amwe ohashi naipike onghalo. Okwa ti: “Onda didilika kutya okukendabala okuulika kutya oove u li mondjila ngeenge pe na okuhaudafana ohashi nyono po ashike ombili. Onda mona kutya ohashi kwafa neenghono noshi na ouwa okupameka ekwatafano letu.”
Omufiyekadi umwe omunamido wopefimbo lonale okwa li a ladipika oitenya yaye i ‘mone onhele yetulumuko keshe umwe meumbo lomulumenhu waye.’ (Rut 1:9) Ngeenge omushamane nomukulukadi waye ova fimanekafana, ohashi ningifa eumbo lavo li kale “onhele yetulumuko.”
KENDABALA OKUNINGA NGAHA: Litulila po efimbo ove nakaume koye kopahombo opo mu kundafane omaetepo aa e li koshi yokapalanyole aka. Pula kaume koye kutya: “Ngeenge handi popi kombinga yoye moipafi yavamwe, mbela oho kala u wete wa fimanekwa ile oho kala u wete wa dinika? Omalunduluko elipi handi dulu okuninga opo ndi xwepopale?” Pwilikina nelitulemo eshi kaume koye kopahombo te ku lombwele omaliudo aye. Kendabala okutula moilonga omaetepo oo wa uda.
Dimina kutya omu na omataleko nomaukwatya a yoolokafana nakaume koye kopahombo
Eshongo: Ovalihomboli vamwe ovo opo va hombola ohava fiki pexulifodiladilo la puka kutya eshi Ombibeli ya ti kutya “omunhu umwe” oya hala okutya ovalihomboli ove na okukala ve na omataleko ile omaukwatya a faafana. (Mateus 19:5) Ndele ohava mono diva kutya okudiladila kwa tya ngaho kaku li paushili. Ngeenge va hombola, ohava kala luhapu ve na eenhamanana omolwomataleko ile omaukwatya avo a yoolokafana. Linda okwa ti: “Eyooloko limwe la kula olo li li pokati ketu ololo kutya Phil ihe lipula unene ngaashi ame. Omafimbo amwe oha kala a fuwa ngeenge ame handi lipula nasha, onghee ohandi handuka molwaashi oha kala a fa ehe na ko nasha ngaashi ame.”
Osho tashi dulu oku mu kwafela mu pondole: Dimineni kutya omu na omataleko nomaukwatya a yoolokafana ndele tamu kala mwa fimaneka omayooloko oo. Oku shi faneka: Omesho oye ohaa dana onghandangala ya yooloka ko kwaayo hai danwa komatwi, ndele nande ongaho, ohaa longele kumwe opo u dule okutauluka opate nopehe na okumona oshiponga. Adrienne oo a kala mohombo konyala oule womido omilongo nhatu okwa ti: “Ame nomushamane wange ohatu tambula ko omataleko etu a yoolokafana, shimha ashike itaa nyono Eendjovo daKalunga. Nonande otu li ovalihomboli, otu na omataleko a yoolokafana.”
Ngeenge kaume koye kopahombo e na ediladilo ile e linyenga monghedi ya yooloka kuyoye, ino yandja ashike elitulemo kouwa woye mwene. Fimaneka omaliudo akaume koye. (Ovafilippi 2:4) Kyle, omushamane waAdrienne, okwa ti: “Omafimbo amwe ihandi kala ndi udite ko nawa omataleko omukulukadi wange ile ndi twe kumwe nao. Ndele ohandi lidimbulukifa kutya ondi mu hole neenghono shi dulife omataleko ange. Ngeenge a hafa, naame ohandi kala nda hafa shili.”
KENDABALA OKUNINGA NGAHA: Ninga elandulafano loinima omo omataleko akaume koye kopahombo ile eenghedi daye dokuungaunga noinima di dule doye. — Ovafilippi 2:3.
Efimaneko ohali kwafele ovalihomboli va kale va hafa shili nohombo yavo i kalelele. Linda okwa ti: “Efimaneko ohali ningifa ovalihomboli va kale va wanenwa nove udite va amenwa. Osha fimanenena okukulika oukwatya oo.”
[Eshangelo lopedu]
a Omadina oo hao ovanhu ovo lelalela.
LIPULA KUTYA . . .
▪ Ongahelipi omataleko nomaukwatya a yooloka akaume kange kopahombo a etela oukwaneumbo wetu ouwa?
▪ Omolwashike shiwa okutambula ko omahoololo akaume kange kopahombo ngeenge itaa nyono omafinamhango Ombibeli?