Ovakriste vomefelemudo lotete novokunena ohava wilikwa komhepo yaKalunga
“Aishe ei otai longwa kOmhepo tuu ei imwe.” — 1 KOR. 12:11.
1. Ohatu ka kundafana oitwa ilipi moshitukulwa eshi?
OININGWANIMA itunhula ilipi hai uya momadiladilo oye ngeenge taku tongwa Opentekoste yomo 33 O.P.? (Oil. 2:1-4) Eshi Kalunga a tilila ovapiya vaye omhepo iyapuki pOpentekoste mefelemudo lotete, okwa li a ninga po elunduluko linene li na sha nonghedi omo a li ha ungaunga navo. Moshitukulwa sha dja ko, otwa kundafana eenghedi dimwe omo omhepo yaKalunga ya li ya kwafela ovapiya vaye ovadiinini vopefimbo lonale opo va dule okuwanifa po oinakuwanifwa ya kwata moiti. Ndele mbela eyooloko lilipi li li pokati konghedi omo omhepo yaKalunga ya li hai longo pefimbo olo la tetekela Oukriste nosho yo mefelemudo lotete? Ongahelipi Ovakriste hava mono ouwa monghedi omo omhepo iyapuki hai longo kunena? Natu ka kundafaneni kombinga yomapulo oo.
“Tala, aame omupiya wOmwene”!
2. Oikumwifilonga ilipi Maria a li a mona oyo ya longwa okupitila momhepo iyapuki?
2 Eshi omhepo iyapuki ya li ya tililwa ovahongwa ovo va li monduda yopombada muJerusalem ngaashi sha li sha xunganekwa, Maria naye okwa li mokati kavo. (Oil. 1:13, 14) Kakele kaasho, omido da konda po 30 fimbo oshiningwanima osho inashi ningwa, Maria okwa li a mona oikumwifilonga oyo ya longwa okupitila momhepo yaJehova. Ofimbo Maria a li natango okakadona, Jehova okwa li a lundululila omwenyo wOmona waye moshidalelo shaMaria okudja meulu. Oshikumwifilonga osho osha li sha longwa mewiliko ‘lomhepo iyapuki.’ — Mat. 1:20.
3, 4. Maria okwa li a ulika oikala ilipi, nongahelipi hatu dulu oku mu hopaenena?
3 Omolwashike Maria a li a pewa oufembanghenda oo itau dulu okuyelekwa nasha? Konima eshi omweengeli a lombwela Maria kutya ota ka dala okaana okamati, Maria okwa ti: “Tala, aame omupiya wOmwene, nandi ningwe ngaashi wa tya.” (Luk. 1:38) Enyamukulo laMaria ola holola oikala yaye yomutima oyo Kalunga a li a didilika muye nale. Eshi Maria a li a nyamukula nopehe na okwoongaonga otashi ulike kutya okwa hangwa nale e lilongekida okulonga ehalo laJehova moshinima osho. Ka li a pula omweengeli kutya ovanhu vomoshitukulwa shavo otava ka tila ngahelipi oufimba waye, ile kutya oshike tashi ka ningwa po shi na sha nekwatafano laye nomuvaleki waye. Eshi Maria a ti kutya ye omupiya wOmwene, okwa ulika kutya okwe lineekela filufilu muJehova.
4 Mbela omafimbo amwe oho kala u udite wa wililwa po komaupyakadi ile koinakuwanifwa oyo u na moilonga yaKalunga? Keshe umwe womufye oku na okulipula kutya: ‘Mbela onde lineekela ngoo filufilu kutya Jehova ota dulu okukwafela nge ndi wanife po oinakuwanifwa yange pahalo laye? Mbela ohandi ulike ngoo kutya ondi na omhepo yeliyambo?’ Kala wa shilipalekwa kutya Kalunga oha yandje omhepo yaye iyapuki kwaavo ve mu lineekela nomutima aushe nohava yambidida ounamapangelo waye. — Oil. 5:32.
Petrus okwa li a kwafelwa komhepo iyapuki
5. Ongahelipi omhepo iyapuki ya li ya kwafela Petrus ofimbo Opentekoste 33 O.P. inai danwa?
5 Ngaashi Maria, omuyapostoli Petrus naye okwa li a mona pauhandimwe nghee omhepo iyapuki hai longo oikumwifilonga nokuli nofimbo Opentekoste 33 O.P. inai danwa. Jesus okwa li a pa Petrus novayapostoli vakwao eenghono dokuta mo eendemoni movanhu. (Mark. 3:14-16) Otashi dulika Petrus a li a longifa eenghono odo nonande Omishangwa inadi yandja ouyelele muhapu u na sha naasho. Eenghono daKalunga oda li yo de limonikila eshi Jesus a li a ifana Petrus e uye kuye ta ende kombada yomeva Efuta laGalilea, na Petrus osho naanaa a li a ninga. (Lesha Mateus 14:25-29.) Osho otashi ulike kutya, Petrus okwa li e lineekela kutya omhepo iyapuki otai dulu oku mu kwafela a longe oilonganghono. Diva konima yaasho, omhepo iyapuki oya ka kwafela Petrus novahongwa vakwao meenghedi dimwe vali.
6. Omhepo iyapuki oya li ya kwafela Petrus a ninge shike pOpentekoste 33 O.P. nokonima yayo?
6 Poshivilo shOpentekoste 33 O.P., Petrus navakwao ova li va pewa eenghono pashikumwifilonga opo va dule okupopya omalaka ovanailongo ovo va li ve uya okutalela po muJerusalem. Konima yaasho, Petrus okwa li a popya nongudu yovanhu ovo va li va ongala. (Oil. 2:14-36) Oshoshili kutya peemhito dimwe Petrus okwa li a lungulukwa nokwa li mumbada, ndele lwanima okwa ka kala e na ouladi wokuyandja oundombwedi nonande opa li omatilifo nomapataneko. (Oil. 4:18-20, 31) Okwa li yo a hololelwa oshinima shonhumba pashikumwifilonga. (Oil. 5:8, 9) Natango, okwa li a pewa eenghono dokunyumuna. — Oil. 9:40.
7. Omahongo aJesus elipi Petrus a ka uda ko ashike konima eshi a vaekwa nomhepo?
7 Petrus okwa li a hangwa nale e udite ko omahongo mahapu oo Jesus a li a honga, nokuli nofimbo oshivilo shOpentekoste inashi danwa. (Mat. 16:16, 17; Joh. 6:68) Ndele opa li natango omahongo aJesus amwe oo a li ina uda ko nawa fiyo oposhivilo shOpentekoste. Pashihopaenenwa, ka li e udite ko kutya Kristus okwa li a nyumuka e li omunhu wopamhepo mefiku etitatu ile kutya Ouhamba otau ka pangela okudja meulu. (Joh. 20:6-10; Oil. 1:6) Petrus ka li yo e udite ko ehongo olo kutya ovanhu vamwe otava ka ninga oishitwa yopamhepo notava ka pangela mOuhamba womeulu. Okwa ka uda ko ashike omahongo aJesus oo konima eshi a vaekwa nomhepo iyapuki nokwa pewa eteelelo lokuya meulu.
8. Ovavaekwa ‘needi dimwe’ otava dulu okumona eshiivo lilipi?
8 Ovahongwa vaJesus ova ka uda ko ashike omahongo aye amwe konima eshi va tililwa omhepo iyapuki. Omhepo iyapuki oya li ya kwafela ovashangi vOmishangwa dopaKriste dOshigreka opo va fatulule omahongo makumwifi e na sha nelalakano laJehova. (Ef. 3:8-11, 18) Kunena, ovavaekwa nosho yo “eedi dimwe” otava dulu okukonakona nokuuda ko omahongo oo. (Joh. 10:16, NW) Mbela owa lenga ngoo eshiivo neudeko lEendjovo daKalunga olo hatu mono omolwekwafo lomhepo iyapuki?
Paulus okwa li a ‘yadifwa omhepo iyapuki’
9. Omhepo iyapuki oya li ya kwafela Paulus a ninge shike?
9 Eshi pa pita omudo umwe lwaapo konima yOpentekoste 33 O.P., Saulus, oo a ka shiivika nedina Paulus, naye okwa li a vaekwa nomhepo iyapuki. Omhepo iyapuki oya li ye mu kwafela a ninge oinima oyo tai tu etele ouwa kunena. Omuyapostoli Paulus okwa li a nwefwa mo komhepo iyapuki a shange omambo Ombibeli 14. Ngaashi Petrus, Paulus naye okwa li a kwafelwa komhepo iyapuki a ude ko noku shange ouyelele wa yela nawa u na sha naavo ve na eteelelo loku ka kala nomwenyo ihau fi meulu. Oya li yo ye mu kwafela a velule ovanaudu, a te mo eendemoni nokunyumuna ovafi. Ashike Kalunga okwa li a pa Paulus omhepo yaye iyapuki nelalakano limwe vali la fimanenena nohe i pe yo ovapiya vaye vokunena nelalakano olo, nonande ihe shi ningi pashikumwifilonga.
10. Ongahelipi omhepo iyapuki ya li ya kwafela Paulus a dule okuudifa?
10 Pomhito imwe, Paulus okwa li a ‘yadifwa omhepo iyapuki’ nokwa li a popya nouladi ta tomhafana nomhule imwe. Omulumenhu umwe oo a li omupangeli wonhunhu yedina Kipro okwa li ta pwilikine eshi Paulus ta tomhafana nomhule oyo. Omupangeli oo okwa li “a kuminwa omalongo Omwene” nokwa tambula ko oshili. (Oil. 13:8-12) Osho otashi ulike kutya Paulus okwa li e shii nawa onghandangala oyo omhepo iyapuki yaKalunga tai dana mokuhonga vamwe oshili. (Mat. 10:20) Lwanima, Paulus okwa li a pula eongalo lomuEfeso li mu ilikanene opo a pewe eenghono a dule okuudifa ‘ondjovo.’ — Ef. 6:18-20.
11. Omonghedi ilipi Paulus a li a wilikwa komhepo yaKalunga?
11 Omhepo iyapuki kaya li ashike hai kwafele Paulus a udife, ndele omafimbo amwe oya li yo hai mu kelele aha udifile moitukulwa yonhumba. Omhepo yaKalunga oya li hai mu wilike ngeenge e li momalweendo aye outumwa. (Oil. 13:2; lesha Oilonga 16:6-10.) Nokunena Jehova oha wilike oilonga yokuudifa okupitila momhepo yaye iyapuki. Ovapiya vaJehova aveshe ovadiinini ohava kendabala okuhepaululila vamwe oshili nouladi ngaashi Paulus a li a ninga. Nonande onghedi omo Jehova ha longifa omhepo yaye iyapuki okuwilika oshiwana shaye kunena inai faafana naayo a li he shi wilike pefimbo laPaulus, ohatu dulu okukala noushili kutya oha longifa natango omhepo yaye iyapuki opo a nanene ovanamitimadiwa koshili. — Joh. 6:44.
‘Oilonganghono oi li po i lili nai lili’
12-14. Omhepo yaKalunga ohai longo ngoo monghedi ya faafana movapiya vaye aveshe? Shi yelifa.
12 Ovapiya vaJehova vokunena otava dulu ngoo okumona etwomukumo momahokololo Ombibeli e na sha nanghee Jehova a li a nangeka noupuna eongalo lovavaekwa lomefelemudo lotete? Heeno! Diladila ashike keeshali domhepo odo da li da pewa Ovakriste vopefimbo lonale da tumbulwa meendjovo daPaulus da nwefwa odo a li a shangela eongalo lomuKorinto. Paulus okwa ti: ‘Eeshalinghenda odi li po di lili nadi lili, ndelenee omhepo oyo tuu imwe; nomayakulo e li po e lili nae lili, ndele Omwene Oye tuu umwe; noilonganghono oi li po i lili nai lili, ndele Kalunga ou ta longo muaishe, Oye tuu umwe.’ (1 Kor. 12:4-6, 11) Hano osha yela kutya Kalunga oha longifa omhepo yaye iyapuki meenghedi da yoolokafana noha longifa ovapiya ve lili noku lili opo a wanife po elalakano laye. Ovapiya vaKalunga aveshe otava dulu okupewa omhepo iyapuki, kutya nee ovovo ‘vokangudu’ kaKristus ile “eedi dimwe.” (Luk. 12:32; Joh. 10:16, NW) Ndele osho tu na okudimbuluka oshosho kutya omhepo iyapuki ihai longo alushe moilyo yeongalo monghedi ya faafana.
13 Pashihopaenenwa, ovakulunhuongalo ohava nangekwa po pawiliko lomhepo iyapuki. (Oil. 20:28) Kakele kaasho, havavaekwa aveshe tava longo ve li ovapashukili meongalo lopaKriste. Osho otashi tu hongo shike? Otashi tu hongo ashike kutya omhepo yaKalunga ohai longo moilyo yeongalo meenghedi da yoolokafana.
14 Omhepo oyo hai kwafele ovavaekwa va mone kutya ove li ovana vaKalunga, oyo ngoo Jehova a li a longifa okunyumuna Omona waye ewifa a ka kale nomwenyo ihau fi meulu. (Lesha Ovaroma 8:11, 15.) Omhepo oyo oyo ngoo Jehova a li a longifa mokushita eshito laye alishe. (Gen. 1:1-3) Jehova okwa li yo a longifa omhepo oyo tuu oyo opo a kwafele Besaleel a wanife po oshilonga she likalekelwa shokutunga etwalihangano, a kwafele Simson a longe oilonganghono nosho yo Petrus a ende kombada yomeva. Onghee hano, ope eyooloko pokati kokuwilikwa komhepo iyapuki nokuvaekwa nomhepo iyapuki. Okuvaekwa nomhepo oko ashike onghedi imwe ye likalekelwa omo omhepo yaKalunga hai longo. Kalunga oye mwene ha hoolola ovo a hala okuvaeka nomhepo yaye.
15. Okuvaeka ovanhu nomhepo otaku ka twikila ngoo fiyo alushe? Shi yelifa.
15 Omhepo iyapuki yaKalunga oya kala alushe tai longo meenghedi da yoolokafana movapiya vaye ovadiinini oule womayovimido, nokuli nofimbo Kalunga ina hovela okuvaeka ovahoololwa vaye. Okuvaekwa nomhepo okwa li kwa hovela pOpentekoste 33 O.P., kakele kaasho, itaku ka twikila fiyo alushe. Ashike omhepo iyapuki otai ka twikila okuwilika ovapiya vaKalunga opo va dule okulonga ehalo laye fiyo alushe.
16. Ovapiya vaKalunga otava wanifa po oshilonga shilipi kunena mewiliko lomhepo yaye?
16 Oilonga ilipi tai longwa kunena kombada yedu mewiliko lomhepo iyapuki yaJehova? Ehololo 22:17 ola ti: “Omhepo nomuvalekwa otava ti: Ila! Naou te shi udu, na tye: Ila! Naou ta fi enota, ne uye, naou a hala, na tambule omeva omwenyo oshali.” Ovakriste kunena ohave linyengifwa komhepo iyapuki yaJehova opo va shive keshe oo “a hala” okutambula omeva omwenyo. Ovakriste ovavaekwa ovo tava kwatele komesho oilonga oyo yokushiva ovanhu. Kakele kaasho, eedi dimwe nado ohadi kufa ombinga moilonga ya tya ngaho. Ovavaekwa nosho yo eedi dimwe ohava wanifa po oilonga oyo kekwafo lomhepo iyapuki. Ohave liyapulile Jehova tave shi ulike okupitila mokuninginifwa “medina laXe nolOmona nolOmhepo Iyapuki.” (Mat. 28:19) Ovapiya vaJehova aveshe ohava efa nehalo liwa omhepo yaye i imike muvo oiimati yayo. (Gal. 5:22) Ngaashi ovavaekwa, eedi dimwe nado ohadi tambula ko ekwafo olo hadi pewa kuKalunga okupitila momhepo yaye. Omhepo yaJehova ohai va kwafele yo va ninge ngaashi tava dulu opo va kale va koshoka koshipala shaye. — 2 Kor. 7:1; Eh. 7:9, 14.
Kaleni nokwiindila mu pewe omhepo iyapuki
17. Ongahelipi hatu dulu okuulika kutya otu na omhepo yaKalunga?
17 Kashi na nee mbudi kutya ou na eteelelo loku ka kala nomwenyo fiyo alushe meulu ile okombada yedu, Jehova ota dulu oku ku pa “eenghono di dule odo dopaushitwe” opo u kanyatele oudiinini woye noku ka mona ondjabi. (2 Kor. 4:7, NW) Ngeenge owa twikile okuudifa onghundana iwa yOuhamba otashi dulika vamwe ve ku sheke. Ashike dimbuluka kutya “ngenge tamu shekelwa edina laKristus, onye ovanelao, osheshi Omhepo yoshinge noyaKalunga otai kala kombada yeni.” — 1 Pet. 4:14.
18, 19. Jehova ote ke ku kwafela ngahelipi okupitila momhepo yaye, nowa tokola toko okuninga shike?
18 Kalunga oha yandje omhepo yaye iyapuki oshali kwaavo have i mu indile. Ohai va kwafele va xwepopaleke ounghulungu wavo nova kale va halelela oku mu longela ngaashi tava dulu. Ombibeli ya ti: “Kalunga Oye tuu ha longo munye okuhala nokulonga pahokwe yaye.” Omhepo iyapuki nosho yo eenghendabala doye ‘dokudiinina eendjovo domwenyo’ otai ke ku kwafela u ‘longe shili nokutila nokukakama opo u xupifwe.’ — Fil. 2:12, 13, 16.
19 Onghee hano, kala we lineekela filufilu momhepo iyapuki yaKalunga, ho wanifa po noudiinini keshe osho Jehova e ku pula u ninge, xwepopaleka ounghulungu woye woku shi ninga nokupula ekwafo kuye. (Jak. 1:5) Jehova ote ke ku pa keshe osho wa pumbwa opo u dule okuuda ko Eendjovo daye, okulididimikila omaupyakadi nokuudifa onghundana iwa. Jesus okwe tu kumaida a ti: “Indileni, ndee tamu pewa, kongeni, ndee tamu mono, kongholeni, ndee tamu yeululwa,” notu na okwiindila opo tu pewe omhepo iyapuki. (Luk. 11:9, 13) Onghee hano, twikila okwiindila Jehova e ku kwafele u kale to wilikwa komhepo yaye iyapuki ngaashi ovapiya vaye ovadiinini vopefimbo lonale novokunena.
Oto dulu okuyelifa?
• Ngaashi Maria, otu na okukala tu na oikala ya tya ngahelipi oyo tai ke tu pefa omanangeko noupuna?
• Paulus okwa li a wilikwa ngahelipi komhepo iyapuki?
• Omhepo iyapuki ohai wilike ngahelipi ovapiya vaKalunga kunena?
[Efano pepandja 24]
Omhepo yaKalunga oya li ya kwafela Paulus a dule okukondjifa eemhepo dowii
[Efano pepandja 26]
Kunena, omhepo iyapuki ohai kwafele Ovakriste aveshe, kutya nee ovavaekwa ile eedi dimwe