ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • km 8/11 ep. 4-6
  • Mbela ito dulu ‘okuyaukila kuMakedonia’?

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Mbela ito dulu ‘okuyaukila kuMakedonia’?
  • Oukalele Wetu wOuhamba—2011
  • Ouyelele wa faafana
  • Nghee to dulu okutamununa mo oukalele woye
    Nghee twa unganekwa tu longe ehalo laJehova
  • Okutembukila oko ku na omhumbwe
    Eedjo dokafo Onghalamwenyo yapaKriste noilonga yokuudifa 2022
  • Lifila oshisho pamhepo nonande ou li koshitukulwa oko haku popiwa elaka loshinailongo
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (Oshifo shokukonakonwa)—2016
  • “Ila kuMakedonia”
    ‘Yandja oundombwedi nawanawa’ kombinga yOuhamba waKalunga
Tala ouyelele muhapu
Oukalele Wetu wOuhamba—2011
km 8/11 ep. 4-6

Mbela ito dulu ‘okuyaukila kuMakedonia’?

1. Oshike sha li sha ningifa Paulus novaendi pamwe naye va ye kuMakedonia?

1 Mo 49 O.P. lwaapo, omuyapostoli Paulus okwa li a fiya po oshilando shedina Siria Antiokia ndele ta i molweendo laye etivali loutumwa. Okwa li a hala oku ka talela po kuEfeso nosho yo oilando ikwao imwe yomuAsia Linini. Ponhele yokuya kuEfeso, Paulus okwa li a mona memoniko pawiliko lomhepo iyapuki omulumenhu te mu ifana ta ti kutya na ‘yaukile kuMakedonia.’ Paulus novaendi pamwe naye ova li va tambula ko oshinakuwanifwa osho nehafo nova li va mona oufembanghenda wokutota po eongalo lotete moshitukulwa osho. (Oil. 16:9, 10; 17:1, 2, 4) Kunena, ope na oitukulwa yonhumba mounyuni oko ku na omhumbwe inene yovateyi vahapu. (Mat. 9:37, 38) Mbela ito dulu okutembukila koitukulwa ya tya ngaho opo u ka kwafele?

2. Ovaudifi vamwe otashi dulika inava diladila okutembukila koilongo imwe omolwomatomheno elipi?

2 Otashi dulika naave wa hala okuninga omutumwa ngaashi Paulus, ndele ino diladila natango wa mana mo shi na sha nokutembukila koshilongo shimwe. Pashihopaenenwa, otashi dulika ito dulu okuya kofikola yokudeula ovanhu yaGilead, molwaashi tashi dulika omido doye itadi ku pitike ile tashi dulika u li omumwameme ina hombolwa ile u na ounona vanini. Otashi dulika yo ino diladila nale okutembukila koshilongo shimwe molwaashi u udite kutya ito dulu okulihonga elaka limwe. Ile otashi dulika wa tembukila nale koshilongo shimwe omolwouxupilo nomolwaasho to diladila kutya ito dulu vali okuya koshilongo shikwao. Ndele ngeenge owa diladila kombinga yoshinima osho pamwe neilikano, otashi dulika u mone kutya eenghalo odo itadi dulu oku ku imba u tembukile koshilongo shonhumba oko ku na omhumbwe yovaudifi.

3. Omolwashike omunhu ina pumbwa tete okudeulilwa outumwa opo a dule oku ka udifila nomupondo koshilongo shimwe?

3 Mbela omunhu okwa pumbwa tete okudeulilwa outumwa opo a dule oku ka udifila koshilongo shimwe? Mbela oshike sha li sha kwafela Paulus novaendi pamwe naye va dule okupondola? Osho she va kwafela oshosho kutya ova li ve lineekela muJehova nosho yo ekwafo lomhepo yaye iyapuki. (2 Kor. 3:1-5) Onghee hano, kutya nee eenghalo doye itadi ku pitike u mone edeulo le likalekelwa, naave oto dulu okupondola ngeenge owa ka udifila koshilongo shimwe. Dimbuluka yo kutya oho pewa edeulo tali twikile okupitila mOfikola yOukalele woPauteokratika nosho yo mOkwoongala kwoPailonga. Ashike nonande owa lalakanena okuya kofikola yaGilead ile kuimwe ya yukila oko, oto dulu okuya manga u ka udifile koshilongo shimwe molwaashi osho otashi ke ku kwafela u mone kutya oilonga youtumwa oya tya naanaa ngahelipi ngeenge owa ka mona omhito yokupewa edeulo la wedwa po.

4. Omolwashike ovanamido vehe na okufika pexulifodiladilo kutya itava dulu oku ka udifila koilongo imwe?

4 Ovanamido: Ovanamido ovo va pyokoka pamhepo nove na oukolele muwa otava dulu okukala ekwafo linene moilongo omo mu na omhumbwe. Mbela owa pendjelwa? Nokuli naavo va mona opendjela ngoo yoshiyeleke ohava mono ouxupilo womoilongo oyo opo tai putuka u li xwepo okuyelekanifa naao womoilongo yavo, molwaashi eendado doinima ngaashi ouhaku muwa ohadi kala di li pedu.

5. Yandja oshimoniwa shomumwatate umwe oo a tembukila koshilongo shimwe.

5 Omumwatate umwe a pendjelwa omupopi welaka lOshiingilisha, oo ta longo e li omukulunhuongalo nomukokolindjila, okwa tembukila koshilongo shimwe oko haku i ovatalelipo vahapu shi li mOushilolukadi waAsia opo a ka kwafele ongudu yovaudifi omuwoi ovapopi vOshiingilisha. Ongudu oyo oya li ya dula okuudifila ovatalelipo vomoshitukulwa osho ve fike po 30 000. Momukokomoko womido mbali, ovatalelipo 50 ova kala have uya pokwoongala. Omumwatate oo okwa ti: “Onda mona omanangeko noupuna mahapu oo inandi mona nande onale fimbo inandi tembukila oku. Itandi mane nokuli oku a hepaulula!”

6. Yandja oshimoniwa shomumwameme umwe ina hombolwa oo a tembukila koshilongo shimwe oko ku na omhumbwe inene.

6 Ovamwameme inava hombolwa: Jehova okwa kala ta longifa ovamwameme monghedi ya tongomana opo va tandavelife onghundana iwa moilongo omo mu na omhumbwe inene. (Eps. 68:12) Omumwameme umwe omunyasha ina hombolwa okwa li a hala okutembukila koshilongo shimwe opo a tamunune mo oukalele waye, ashike ovadali vaye ova li tave lipula unene shi na sha neameno laye ngeenge okwa i koshilongo osho. Okudja opo, omumwameme oo okwa li a hoolola oshilongo shimwe vali oko kwa li kuhe na omalipumomumwe opapolitika noku na ouxupilo muwa. Opo nee, okwa li a shangela koshitaimbelewa shomoshilongo osho, nosha li she mu pa ekwafo nouyelele wokondadalunde oo a li a pumbwa. Omumwameme oo okwa kala moshilongo osho oule womido hamano nokwa mona omanangeko noupuna mahapu. Okwa ti: “Ngeno onda li koshilongo shetu ngeno inandi dula okumona ovakonakonimbibeli vahapu, ndele paife ondi na ovakonakonimbibeli vahapu molwaashi handi longele moshilongo omo mu na omhumbwe inene nonda hapupalifa lela ounghulungu wange wokuhonga.”

7. Yandja oshimoniwa shoukwaneumbo umwe oo wa tembukila koshilongo shimwe.

7 Omaukwaneumbo: Ngeenge omu na ounona, mbela osho osha hala okutya itamu dulu okutembukila koshilongo shimwe opo mu ka tandavelife onghundana iwa? Oukwaneumbo umwe omo mu na ounona vavali, kamwe oke na omido hetatu nakakwao omulongo, owa li wa hetekela okuninga ngaho. Omukulukadi okwa ti: “Otwa hafa neenghono eshi twa tekulila ounona vetu moshilongo eshi, molwaashi ohava endafana novakokolindjila ve likalekelwa nosho yo ovatumwa. Otwa mona omanangeko noupuna mahapu, molwaashi twa hoolola oku ka longela oko ku na omhumbwe inene.”

8. Mbela oto dulu ngoo oku ka udifila koshilongo shimwe nopehe na okulihonga elaka limwe? Shi yelifa.

8 Elaka: Mbela owa tila okutembukila koshilongo shimwe molwaashi to diladila kutya otashi ka kala shidjuu kwoove okulihonga elaka loshinailongo? Otashi dulika elaka olo ho popi hali popiwa yo moilongo imwe vali omo mu na omhumbwe inene yovaudifi vOuhamba. Pashihopaenenwa, ovalihomboli vamwe ovapopi velaka lOshiingilisha ova li va ya koshilongo shimwe oko haku popiwa Oshispania ndele oku na ovatembukilimo vahapu hava popi Oshiingilisha. Konima eshi oshitaimbelewa she va pa omusholondodo womaongalo mahapu Oshiingilisha oo a li a pumbwa ekwafo, ova li va hoolola mo limwe lomuo nova li ve li talela po oikando ivali. Eshi va shuna koshilongo shavo, ova li va hovela okuninipika oifutomwa yavo yokomwedi nova ongela oshimaliwa oule womudo umwe. Eshi va li ve lilongekida okutembuka, ovamwatate vokoshilongo oko tava tembukile ova li ve va kwafela va dule okumona eumbo olo li na ondado i li nawa.

9, 10. Oshike osho ovanailongo tava dulu okulipula kombinga yasho, nomolwashike?

9 Ovanailongo: Mbela owa tembukila moshilongo shonhumba, tashi dulika fimbo ino mona oshili? Otashi dulika koshilongo oko wa dalelwa ku na omhumbwe inene yovateyi. Mbela ito dulu okudilonga kombinga yaasho u tale ngeenge oto dulu okushuna koshilongo sheni opo u ka kwafele? Otashi dulika nokuli shi ka kale shipu kwoove okumona oilonga nosho yo onhele yokukala moshilongo sheni u dule ovatembukilimo. Otashi dulika yo u shii nale elaka lonhumba lomoshilongo sheni. Kakele kaasho, ovanhu otashi dulika va ka kale va halelela okuudifilwa etumwalaka lOuhamba komunhu oo ehe fi omunailongo.

10 Omulumenhu umwe wokuAlbania oo a li a ninga onhauki yomuItalia, okwa li a mona oilonga tai futu nawa nokwa li ha tumine ovapambele oimaliwa ovo ve li kuAlbania. Konima eshi e lihonga oshili, okwa li a hovela okuhonga ongudu yovakokolindjila ve likalekelwa Ovaitalia elaka lOshialbania ovo va li tava ka tembukila kuAlbania omolwomhumbwe inene oyo i li ko. Omumwatate oo okwa ti: “Ovakokolindjila ovo okwa li tava i koshitukulwa oko nda dile. Ova li va tunhukwa eshi tava i koshilongo shetu nonande kava li ve shii Oshialbania. Ofimbo ame ou nda li odalele yaAlbania nohandi popi elaka olo nda li muItalia. Mbela onda li handi ningi mo shike?” Opo nee, omumwatate oo okwa li a tokola okushuna kuAlbania opo a ka kwafele okutandavelifa onghundana iwa. Okwa ti: “Mbela onde lipa oushima eshi nda efa po oilonga noihandi mono vali oimaliwa oyo nda li handi mono muItalia? Hasho nandenande! Paife onda mona oilonga ei yolela muAlbania. Ondi wete kutya oilonga yokulongela Jehova nakeshe osho u na oyo oilonga ya fimanenena notai tu etele ehafo tali kalelele!”

11, 12. Ovanhu ovo tava diladila okutembukila koilongo imwe ove na tete okuninga shike?

11 Nghee to dulu oku shi ninga: Fimbo Paulus novaendi pamwe naye inava yaukila kuMakedonia, ova li va hala okuya molweendo lavo va finda kouninginino, ndele “Omhepo Iyapuki Ye va kelela” ko, nokudja opo ova tanauka ndele tava i va finda kolundume. (Oil. 16:6) Ndele fimbo va li pokuya muBitinia, Jesus okwa li e va kelela mo. (Oil. 16:7) Jehova ota twikile natango okupashukila oilonga yokuudifa, te shi ningi okupitila muJesus. (Mat. 28:20) Onghee hano, ngeenge owa hala okutembukila koshilongo shimwe, pula ewiliko kuJehova okupitila meilikano. — Luk. 14:28-30; Jak. 1:5; tala oshimhungu shi na oshipalanyole: “Ongahelipi to dulu okushiiva kutya koshilongo oko to diladila okutembukila oku na ngoo shili omhumbwe?”

12 Pula ovakulunhuongalo ile Ovakriste vamwe va pyokoka ve ku pe omayele ngeenge owa hala okuya koshilongo shimwe. (Omayel. 11:14; 15:22) Lesha oishangomwa yehangano oyo tai popi shi na sha noku ka longa koilongo imwe nokuninga yo omapekaapeko kombinga yoshilongo keshe osho to diladila okutembukila kusho. Mbela ito dulu okuya koshilongo oko to diladila okutembukila ndele to kala ko ashike nande oule womafiku manini? Ngeenge owa tokola shili okutembukila koshilongo shimwe, oto dulu okushangela koshitaimbelewa shomoshilongo osho opo shi ku pe ouyelele muhapu, to shangele kondjukifi oyo tai hangwa membo lokomudo olo opo la piti. Ndele fimbo ino tuma onhumwafo yoye koshitaimbelewa, i yandja manga kovakulunhuongalo vomeongalo leni opo va ninge mo omaetepo avo fimbo inave i tuma. — Tala embo Organized to Do Jehovah’s Will, epandja 111-112.

13. Oshitaimbelewa otashi ke ku kwafela moinima ilipi, ndele ou na oshinakuwanifwa shashike?

13 Oshitaimbelewa otashi ke ku tumina ouyelele u na sha noshilongo oko wa hala okutembukila, oo tau ke ku kwafela u dule okuninga etokolo kutya oto i ile hasho, ashike hasho tashi ke ku longekidila omikanda dokuya moshilongo osho ile dokukala mo ile dikwao vali noitashi ke ku popila kutya ito ka kala omutengi kepangelo loshilongo osho. Oinima ya tya ngaho oinima yopaumwene oyo wa pumbwa okukonga ouyelele kombinga yayo ofimbo ino tembuka. Kakele kaasho, oove mwene u na oshinakuwanifwa shokuninga omakwatafano nombelewa yoshilongo sheni oyo i li koshilongo osho ile nombelewa yoshilongo osho oyo i li moshilongo sheni opo u ka pule ouyelele u na sha nanghee to dulu okumona omikanda dokuya koshilongo osho nosho yo odo tadi ku pitike u dule oku ka mona oilonga. Ovo va hala okutembukila koilongo imwe ove na okukala tava dulu okulifila oshisho nokuwanifa po oiteelelwa yopaveta. — Gal. 6:5.

14. Oshike u na okulungamena ngeenge to ka talela po ile to tembukile koshilongo oko oilonga yetu ya shilikwa?

14 Moilongo omo oilonga yokuudifa ya shilikwa: Moilongo imwe, ovamwatate novamwameme ohava longo nelungi opo va dule okulongela Kalunga. (Mat. 10:16) Ovaudifi ovo hava ka talela po ile hava tembukile koilongo oyo otashi dulika va ningife vamwe va kale tava konenene oilonga yetu shihe fi oshiningilewina ndele tava tulifa eemwenyo dovamwatate vomoshilongo osho moshiponga. Onghee hano, fimbo ino tembukila koilongo ya tya ngaho, oto indilwa u shangele koshitaimbelewa shomoshitukulwa sheni okupitila molutu lovakulunhuongalo.

15. Ongahelipi ovo eenghalo davo itadi va pitike va tembukile koilongo imwe tava dulu okutamununa mo oukalele wavo?

15 Ngeenge ito dulu okutembukila koshilongo shimwe: Ndele ngeenge ito dulu okutembukila koshilongo shimwe, ino fya ounye. Otashi dulika u yeululilwe “oshivelo shoshilonga shinene” shimwe vali. (1 Kor. 16:8, 9) Omupashukilishikandjo weni otashi dulika e shii onhele imwe moshilongo sheni oko ku na omhumbwe yovaudifi. Mbela ito dulu okulihonga elaka limwe lomoshilongo sheni ndele to i u ka kwafele eongalo ile ongudu yovapopi velaka olo? Otashi dulika to dulu oku ka kwafela ongudu ile eongalo lelaka lokuudika lopopepi nanye ile oku ka kwafela eongalo ile ongudu yovapopi velaka loshinailongo, ngaashi Oshichina, Oshifransa ile Oshiputu. Otashi dulika nokuli to dulu okutamununa mo oukalele woye meongalo leni. Kashi na nee mbudi kutya ou li monghalo ya tya ngahelipi, osho sha fimana oshosho kutya oto longele Kalunga nomutima aushe. — Kol. 3:23.

16. Otu na okuungaunga ngahelipi naavo va hala okutembukila koilongo imwe?

16 Mbela ou shii Omukriste umwe a pyokoka oo e na elalakano loku ka udifila koshilongo shimwe shi lili? Kala ho mu tu omukumo noku mu yambidida. Eshi Paulus a tembuka mo muSiria Antiokia, pefimbo opo oshilando osho osha li oshititatu mounene mOuhamba waRoma (Roma osho sha li shotete, tashi landulwa kuAleksandria). Onghee hano, eongalo laAntiokia otashi dulika la li li udite kutya ola pumbwa ekwafo laPaulus molwaashi oshitukulwa shalo osha li shinene notali ka kala le mu djuulukwa neenghono ngeenge okwa tembuka. Ndele nande ongaho, Ombibeli inai popya kutya ovamwatate ovo ova li va kendabala okushololifa Paulus aha ye. Ponhele yokukala ashike tave lipula unene shi na sha nomhumbwe yomoshitukulwa shavo, otashi dulika va li va dimbuluka kutya “epya olo ounyuni.” — Mat. 13:38.

17. Omolwashike twa pumbwa okudiladila shi na sha ‘nokuyaukila kuMakedonia’?

17 Paulus novaendi pamwe naye ova li va mona omanangeko noupuna mahapu, molwaashi ova li va yaukila kuMakedonia ngaashi va li va lombwelwa. Fimbo va li moshilando shedina Filippi shomuMakedonia, ova li va shakeneka mo omukainhu wedina Lidia, “ndele Omwene okwa yeulula omutima waye okutambula odo da tongwa kuPaulus.” (Oil. 16:14) Diladila ashike ehafo olo Paulus novaendi pamwe naye va li ve udite eshi Lidia noukwaneumbo waye aushe wa ninginifwa! Ngaashi Lidia, moilongo ihapu omu na ovanamitimadiwa ovo shidalelwe va udifilwe etumwalaka lOuhamba. Ngeenge owa ‘yaukile kuMakedonia,’ otashi dulika u ka mone ehafo olo hali di mokumona nomokukwafela ovanamitimadiwa.

[Oshimhungu pepandja 5]

Ongahelipi to dulu okushiiva kutya koshilongo oko to diladila okutembukila oku na ngoo shili omhumbwe?

• Tala membo lokomudo eli lipe, ndele to kala to konenene kutya omuudifi keshe oku na okuudifila ovanhu vangapi.

• Ninga omapekaapeko to longifa oitukulwa oyo i li moshuuliki shoipalanyole nokulesha oimoniwa yomoshilongo osho.

• Kundafana novaudifi ovo va li ile hava kala koshilongo oko.

• Ngeenge oto diladila oku ka udifila koshilongo oko haku popiwa elaka loye loshidalelwamo, konga ouyelele meedjo domounyuni di lili noku lili, ngaashi kointaneta, opo u tale kutya moshilongo osho omu na ovanhu ve fike peni hava popi elaka loye.

• Ope na omhumbwe inene yovaudifi moBotswana nosho yo moNamibia, unene tuu yovakokolindjila vondjikilile nosho yo omaukwaneumbo oo a pama pamhepo.

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma