Fimbo ino hovela okuudifa, pula tete kutya omunhu oha popi elaka lilipi
1. Omolwashike omaongalo oo e li moitukulwa omo hamu popiwa omalaka e dulife pulimwe keshe limwe hali pewa oshitukulwa omo mu na ovapopi vahapu velaka lavo?
1 Popentekoste yomo 33 O.P., konima eshi ovahongwa vaJesus va tililwa omhepo iyapuki, ‘ova li va hovela okupopya momalaka amwe e lili,’ tava popi naavo va dja koitukulwa yokokule. (Oil. 2:4) Oshidjemo, ovanhu 3 000 lwaapo ova li va ninginifwa. Shihokwifa, vahapu vomovataleli po ova li yo hava popi omalaka ngaashi Oshiheberi nOshigreka. Ndele Jehova okwa li a hala va udifilwe etumwalaka lOuhamba momalaka avo oshidalelwa mo. Nopehe na omalimbililo, ovanhu luhapu ohava tambula ko diva onghundana iwa ngeenge tai udifwa momalaka avo oshidalelwa mo. Onghee hano, kunena omaongalo oo e li moitukulwa omo hamu popiwa omalaka e dulife pulimwe, keshe limwe ohali pewa oshitukulwa osho shi na ovapopi vahapu velaka lavo. (Organized, ep. 107, okat. 2-3) Eengudu domakala oshinailongo ihadi pewa oitukulwa, ndele ohadi udifile ovanhu ovo hava popi elaka lado ovo ve li moitukulwa yeongalo lavo noyomaongalo oo e li moshitukulwa.
2. (a) Okukonga ovapopi velaka lonhumba okwa kwatela mo shike, nonaini kwa pumbiwa? (b) Ongahelipi omaongalo taa dulu okukwafelafana mokulonga oitukulwa omo hamu popiwa omalaka e dulife pulimwe? (c) Otu na okuninga po shike ngeenge otwa shakeneke omupopi welaka limwe li lili oo a ulika ohokwe?
2 Ngeenge ou li moshitukulwa omo ovanhu aveshe hava popi elaka limwe, oto dulu okuudifa noupu eumbo neumbo. Ndele otashi dulika onghalo i kale ya yooloka ko kwaayo, ngeenge ou li moshitukulwa omo hamu popiwa omalaka e dulife pulimwe. Otashi dulika mu kale hamu udifile moshitukulwa shimwe nomaongalo omalaka amwe. Nonande omaongalo oo otashi dulika e mu pe ouyelele u na sha navamwe ovo hava popi elaka leni, onye mu na oshinakuwanifwa shokukonga ovapopi velaka leni. (Tala oshimhungu, “Natu kwafelafaneni.”) Onghee hano, otashi dulika mwa pumbwa okukonga tamu pula kutya openi lela tamu dulu okuhanga ovapopi velaka lonhumba. Ongahelipi oilonga yokukonga tai dulu okulongwa?
3. Oshike hashi ufa kutya eongalo ile ongudu oi na oku ka konga peni ovapopi velaka layo nonokutya ove na okulongifa efimbo li fike peni?
3 Okuunganeka oilonga yokukonga ovapopi velaka leni: Efimbo olo to longifa mokukonga ovapopi velaka leni moshitukulwa omo hamu popiwa omalaka e dulife pulimwe ole likolelela keenghalo domoshitukulwa. Pashihopaenenwa, ovanhu vangapi moshitukulwa hava popi elaka olo? Omu na ovaudifi vangapi? Eongalo ile ongudu oi na nale eendjukifi di fike peni dovapopi velaka olo? Eongalo inali pumbwa okukonga ashike keshe pamwe ndele otali dulu okuyandja elitulemo konhele yonhumba moshitukulwa shalo omo mu na ovapopi velaka olo vahapu nosho yo keenhele dimwe odo dihe li unene kokule noshitukulwa shalo. Ndele osha fimana okukala mu na elongekido la unganekwa nawa opo ovanhu vahapu ngaashi tashi dulika va mone omhito yokwiifana edina lOmwene, ile tu tye, laJehova. — Rom. 10:13, 14.
4. (a) Oilonga yokukonga oi na okuunganekwa ngahelipi? (b) Omeenghedi dilipi to dulu okumona ovanhu ovo hava popi elaka leni?
4 Opo tu henuke okuliendulula, olutu lovakulunhuongalo, unene tuu omupashukili woilonga, oku na okuunganeka nokupashukila oilonga oyo. (1 Kor. 9:26) Omumwatate a pyokoka pamhepo womongudu yelaka loshinailongo, tashi dulika omukulunhuongalo ile omuyakuliongalo oo a hoololwa kolutu lovakulunhuongalo vomeongalo omo ongudu i li, ota dulu okukwatela komesho oilonga oyo. Omaongalo mahapu neengudu odi na omulandu muwa wokukonga, tashi dulika a longife embo leengodi ile ointaneta opo va konge omadina oo unene haa longifwa kovapopi velaka lavo. Opo nee ohava hovele okukonga mokudengela eengodi ovanhu ovo ile oku va talela po, opo va dule okumona kutya eendjukifi dilipi ve na okukwatela mo moshitukulwa osho tashi ka longwa. Ngeenge okuninga ngaho otaku pondola, olutu lovakulunhuongalo leongalo omo mu na ongudu oyo otali dulu okuninga elongekido opo eongalo alishe li kufe ombinga mokukonga. — Tala oshimhungu, “Nghee to dulu okumona ovo hava popi elaka leni.”
5. (a) Omaetepo amwe elipi ovaudifi ovo ve li moilonga yokukonga tava dulu okulongifa? (b) Ohatu dulu okutya shike eshi hatu kongo ovapopi velaka letu?
5 Otu na okukala tu na elalakano pomhito keshe hatu kongo ovo hava popi elaka letu. Molwaashi oilonga oyo oi li oshitukulwa shoukalele, otu na okukala twa djala twa fa tu li momapya. Vahapu ova mona kutya ngeenge ova kala tave lideula po pomatwalemo avo nokupopya elaka olo eshi tava kongo, ohashi va kwafele va hafele oilonga oyo nokuhapupalifa owino wavo welaka. Ohatu dulu okuvalula efimbo olo twa longifa mokukonga ndele hafimbo olo twa longifa mokulongekida okakalata nosho yo okuninga omusholondodo. Ngeenge otwa shakeneke omupopi welaka olo hatu kongo, otu na oku mu udifila nokushiivifila diva omupashukili woilonga ile oo a nangekwa po kuye opo omadidiliko e na sha noshitukulwa a pepalekwe. Otu na okuninga ngaho kutya nee omunhu oo okwa ulika ohokwe ile hasho. Nonande oilonga yokukonga oya fimana, otu na okukala tu na ondjele nokukufa ombinga meembinga adishe doukalele. — Tala oshimhungu, “Osho to dulu okutya ngeenge to kongo ovapopi velaka leni.”
6. Okukonga eembolo oku na omashongo e likalekelwa elipi?
6 Okukonga eembolo: Oshi li eshongo neenghono okukonga eembolo notashi pula eenghendabala tadi twikile. Ito dulu okudidilika mo kutya omunhu wonhumba ombolo mokutala kedina laye, keholokepo laye ile koidjalomwa yaye. Kakele kaasho, oilyo youkwaneumbo nosho yo ookaume otashi dulika va kale va angala omuudifi oo te va pula, ndele tava holeke kutya omunhu wonhumba ombolo. Omaetepo taa landula e na sha nokukonga eembolo otaa dulu yo oku mu kwafela ngeenge tamu kongo ovapopi velaka leni.
7. (a) Oshike to dulu okupula ovanhu ovo ve li moshitukulwa omo mu na eembolo? (b) Ongahelipi hatu dulu okukwafela omuneumbo a kale ine tu limbililwa?
7 Omaongalo Elaka lOkuudika nosho yo eengudu dimwe oda pondola okupula moitukulwa omo mu na eembolo. Oto dulu okupula omunhu wonhumba moshitukulwa ngeenge iha mono ovashiinda, ovanailonga pamwe naye ile ovanafikola vakwao tava popi Elaka lOkuudika. Moilongo imwe momapandavanda omwa tulwa omadidiliko oo taa londwele ovashingi kutya moshitukulwa omu na ounona voumbolo. Umwe otashi dulika e na omupambele wombolo. Dimbuluka kutya ovanhu otava ka kala tava nyikanyika etalele po loye. Ndele oto dulu okuninga shihapu opo u kwafele omuneumbo aha kale e ku limbililwa mokukala nomhepo youkaume, to yelifa etalele po loye pauxupi noto popi monghedi yefimaneko. Vamwe ohava mono oidjemo iwa moku va ulikila oka-DVD kOmbibeli ile eshi tava pula omuneumbo ngeenge ke shii nande ombolo imwe. Opo nee ohava popi kutya ova hala okuudifila eembolo etumwalaka leteelelo olo tali hangwa mOmbibeli. Ngeenge omuneumbo ota ongaonga oku ku pa ouyelele, otashi dulika a tambule ko ondjukifi yoye ile okafo kokushiva ovanhu kokwoongala opo e ka pe omupambelele waye ile kaume kaye wombolo.
8. Ongahelipi eongalo olo li li popepi tali dulu okukwafela eongalo loshimbolo?
8 Eongalo leembolo otali dulu okushiva efiku limwe ile avali momudo eongalo lelaka limwe olo li li popepi li va kwafele mokukonga ovapopi vElaka lOkuudika muimwe yomeedoolopa odo di li moshitukulwa shavo. Okwoongala kwoilonga yomomapya oko taku ningwa keongalo loshimbolo otaku dulu okukala kwa kwatela mo omalombwelo nosho yo euliko. Eshi tava i, motuwa keshe omwa pumbwa okukala omuudifi womeongalo loshimbolo, nova pumbwa okupewa okakalata koshitukulwa shokondadalunde omo tava ka konga.
9. Okukonga eembolo otaku dulu okuningwa ngahelipi ponhele opo hadi ongala omolweendafano, omalihafifo ile ngeenge tadi pewa omakwafo?
9 Otamu dulu yo okukonga eembolo peenhele opo tashi dulika hadi ongala shi na sha nomalihafifo ile opo ovakwashiwana hava pewa omayakulo onhumba. Ovaudifi ove na okudjala monghedi oyo tai wapalele onghalo. Oshiwa okupopya nomunhu umwe ile vavali nelungi, ponhele yokukundafana nongudu aishe pefimbo limwe. Ngeenge ovanhu otava pwilikine nawa, otamu dulu okupaafana eenomola deengodi.
10. Ovaudifi ove na okukonga ngahelipi eembolo peengeshefa domoshitukulwa shavo?
10 Onghedi imwe vali yokukonga eembolo okulongekida okakalata oko taka ulike keenhele domalandifilo, opo nee tamu i ko pefimbo lonhumba. Okakalata kamwe otashi dulika ka kwatela mo eenhele domahooli. Ofimbo kakwao tashi dulika ka kwatela mo eenhele ngaashi eerestauranda, eehotela, eevashalaye nosho yo eenhele dikwao domalandifilo. Ngeenge oukalata aveshe ove na onhele yomalandifilo ya faafana, ovaudifi otava dulu okulongifa omatwalemo a faafana opo va mone eshiivo nowino. Pashihopaenenwa, molwaashi luhapu meehotela ohamu kala eembolo, ohatu dulu okuyelifila pauxupi omuyakuli womohotela kombinga yoilonga yetu noku mu pa oka-DVD nosho yo okafo kokushiva ovanhu kokwoongala opo e ka pe eembolo odo di li mo. Peengeshefa dimwe ohatu dulu ashike okupula ngeenge ope na ovanailonga veembolo ile hadi uya okulanda po. Ngeenge moshitukulwa sheni omu na ofikola yeembolo, otamu dulu okuyandja ou-DVD va kale mongulumambo yavo.
11. Omolwashike oilonga yokukonga i li oshitukulwa sha fimana shoukalele?
11 Oilonga yokukonga oya fimana: Ohashi pula eenghendabala da mana mo okukonga ovanhu velaka lonhumba. Kakele kaasho, ovanhu vamwe ohava tembauka, naasho ohashi shi ningi shidjuu okulonga oitukulwa nokudidilika apa pa longwa. Molwaashi moitukulwa ihapu ovanhu vomihoko di lili noku lili ohava kala va lumbakana, oshi li eshongo okukonga mo ovanhu velaka lonhumba, ndele osha fimana. Jehova oo e tu pa oshilonga shokuudifa ke na onhondo. (Oil. 10:34) Okwa “hala ovanhu aveshe va xupifwe nova fike meshiivo loshili.” (1 Tim. 2:3, 4) Onghee hano, natu longeleni kumwe nokudulika yo kewiliko laJehova opo tu hange ovanhu vomalaka aeshe ovo ve na ‘omitima diwa.’ — Luk. 8:15.
[Caption on page 3]
Natu kwafelafaneni
Ngeenge eongalo ile ongudu oya hala okukwafelwa okukonga ovapopi velaka lavo ovo tava dulu okuudifila, omupashukili woilonga ota dulu okuninga ekwatafano novakulunhuongalo veongalo lelaka limwe olo li li popepi navo. Oshiwa okuninga ashike ekwatafano neongalo olo lihe li unene kokule noshitukulwa sheni noli na ovanhu vahapu hava popi elaka leni. Eongalo olo mwa ninga nalo ekwatafano oli na okulombwela ovaudifi kutya ngeenge ova mono oo ha popi elaka olo, nava shange ondjukifi yaye ndele tave i yandje komupashukili woilonga opo e i yandje keongalo olo la pumbwa ekwafo. Ovapashukili voilonga vomaongalo oo otava dulu okuninga eudafanotwokumwe opo va dule okulonga nawa oshitukulwa omo hamu popiwa omalaka e dulife pulimwe nokukwafela ovanhu ovo va ulika ohokwe va ye keongalo ile kongudu yelaka lavo.
Ngeenge ovaudifi ova shakeneke omunhu oo ha popi elaka limwe li lili oo a ulika lela ohokwe (ile ombolo), ove na okuyadeka diva ofooloma yedina Please Follow Up (S-43) noku i pa hamushanga weongalo. Osho otashi ke shi ninga shipu opo omunhu oo a mone ekwafo lopamhepo meendelelo. — Tala km 5/11 ep. 3.
[Caption on page 4]
Nghee to dulu okumona ovo hava popi elaka leni
• Pula vamwe, ngaashi ovakonakonimbibeli, oilyo youkwaneumbo, ovanailonga pamwe naave nosho tuu.
• Longifa embo leengodi opo u konge omadina oo unene haa longifwa kovapopi velaka olo. Oto dulu okuhanga omambo eengodi kointaneta ile kehangano leengodi, oo haa tula omadina melandulafano she likolelela keendjukifi.
• Pula nelungi ovanhu ovo hava kala peenhele ngaashi, peengulumambo, peembelewa depangelo nosho yo poiputudilo yopombada.
• Tala moifokundaneki yomoshitukulwa u tale omashiivifo e na sha nomalongekido oilonga oyo ya nuninwa ovanailongo.
• Talela po eefitola nosho yo eenhele dikwao domalandifilo opo hapa kala ovanailongo.
• Pula epitikilo kwaavo tava pashukile onhele yonhumba yomalandifilo, poshiputudilo shonhumba ile opo hapa londelwa eelefa opo u kale ho yandjele po oileshomwa kovapopi velaka loshinailongo.
• Ngeenge oveta yomoshilongo sheni oye shi pitika, oto dulu okulanda embo leendjukifi dovanhu la longekidwa keengeshefa donhumba ile oprograma yokokompiuta oyo hai kongo eendjukifi keenhele daaveshe dokointaneta.
[Caption on page 5]
Osho to dulu okutya ngeenge to kongo ovapopi velaka leni
Ngeenge otwa popi monghedi youkaume hatu popi oinima ya yela otashi ka kwafela omuneumbo aha kale e ku angala. Oshiwa luhapu okuulikila tete omuneumbo oshileshomwa melaka laye.
Ngeenge owe mu popifa, oto dulu okutya: “Ohatu kongo ovanhu ovo hava popi ______ opo tu va udifile etumwalaka leteelelo olo tali hangwa mOmbibeli. Mbela ou shii kutya ohatu dulu okupopya nalye?”
Ngeenge oto kongo eembolo, oto dulu okutya: “Wa lele po. Ohandi dulu oku ku ulikila sha? [Mu ulikila ovelishe yOmbibeli okudja moishangomwa yElaka lOkuudika to longifa portable video player ile ongodi yopeke.] Otu na ouvidio vahapu ihava landwa ovo va nuninwa okukwafela eembolo pamhepo. Mbela ou shii umwe oo ha popi Elaka lOkuudika?” Ngeenge omuneumbo ke shii umwe oo ha popi Elaka lOkuudika, oshiwa oku mu pula ngeenge ihe va mono peenhele dimwe, ngaashi koilonga, kofikola ile poushiinda.