Jehova okwa holola osho shi “nokuningwa diva”
“Ehololo laJesus Kristus, eli Kalunga e li mu pa okuulikila ovapiya vaye ei i nokuningwa diva.” — EH. 1:1.
OTO NYAMUKULA NGAHELIPI?
Oitukulwa yoshihongwafano shinenenene ilipi tai faneke Epangelo Enaenghono mOunyuni laAnglo-Amerika?
Johannes okwa xunganeka shike kombinga yekwatafano olo la li tali ka kala pokati kEpangelo Enaenghono laAnglo-Amerika nOiwana ya Hangana?
Daniel naJohannes ova xunganeka shike kombinga yexulilo lomapangelo opanhu?
1, 2. (a) Exunganeko laDaniel nolaJohannes otali tu kwafele tu ninge shike? (b) Omitwe hamano dotete doshilyani otadi faneke shike?
OKUYELEKANIFA exunganeko laDaniel nolaJohannes otaku tu kwafele tu ude ko eityo loiningwanima ihapu oyo tai ningwa kunena mounyuni nosho yo yomonakwiiwa. Mbela oshike hatu lihongo memoniko laJohannes li na sha noshilyani shomitwe heyali, memoniko laDaniel li na sha noshilyani shitilifa sheembinga omulongo nosho yo mefatululo laye li na sha noshihongwafano shinenenene? Eudeko la yela lomaxunganeko oo oli na oku tu linyengifa tu ninge shike?
2 Paife natu ka kundafaneni kombinga yemoniko laJohannes li na sha noshilyani osho sha tumbulwa mEhololo 13. Ngaashi twe shi mona nale moshitukulwa sha tetekela, omitwe hamano dotete doshilyani osho otadi faneke Egipti, Assiria, Babilon, Medo-Persia, Greka nosho yo Roma. Omapangelo aeshe oo okwa li a ulika kutya oku tonde oludalo lomwalikadi. (Gen. 3:15) Omutwe omutihamano woshilyani osho, Roma, owa kala tau pangele oule womafelemido konima eshi Johannes a li a shanga emoniko laye. Xuuninwa, Roma okwa li e na okupingenwa po komutwe omutiheyali. Mbela epangelo enaenghono mounyuni lilipi la li tali ka landula Roma, nongahelipi la li tali ka ungaunga noludalo lomwalikadi?
BRITANIA NOILONGO YA HANGANA TAVA NINGI OVANAENGHONO
3. Oshilyani shitilifa sheembinga omulongo otashi faneke shike, neembinga omulongo otadi faneke shike?
3 Okuyelekanifa emoniko laJohannes nolaDaniel li na sha noshilyani shitilifa sheembinga omulongo otaku tu kwafele tu didilike mo omutwe omutiheyali woshilyani shomembo lEhololo 13.a (Lesha Daniel 7:7, 8, 23, 24.) Oshilyani osho Daniel a li a mona otashi faneke Epangelo Enaenghono mOunyuni laRoma. (Tala oshimhungu osho shi li pepandja 12-13.) Omido 1600 lwaapo da pita, epangelo laRoma ola li la hovela okulitukaula momapangelo manini mahapu. Onghee hano, eembinga omulongo odo da li da mbaduka momutwe woshilyani osho shitilifa otadi faneke omauhamba oo a dja mouhamba waRoma.
4, 5. (a) Oluvinga linini ola li la ninga po shike? (b) Omutwe omutiheyali woshilyani otau faneke shike?
4 Eembinga nhee, ile tu tye, omauhamba ane, odo da li da tutuma momutwe woshilyani osho shitilifa oda tumbulwa monghedi ye likalekelwa. Nhatu domudo oda li da pingenwa po koluvinga limwe “linini.” Exunganeko olo ola li la wanifwa eshi Britania oo a li nale oshipangelwalongo shOuhamba waRoma a ninga epangelo la tumbala. Britania kali lela a tumbala fiyo omo 1600 nasha. Omauhamba atatu amwe oo nao a li nale oipangelwalongo yOuhamba waRoma ngaashi Spania, Holanda naFransa, okwa kala e na eenghono e dule Britania. Ashike Britania okwa enda ta findi oilongo oyo kooshimwe nooshimwe. Mo 1700 nasha, Britania okwa li a didilikwa mounyuni kutya oku li pokuninga epangelo la tongomana. Ndele nande ongaho, kali natango a ninga epangelo enaenghono olo li lile po omutwe omutiheyali woshilyani.
5 Nonande Britania okwa li a finda oilongo ihapu, oipangelwalongo yasho yomuAmerika lokOlundume oya li ye shi tukulila oshibofa noya ninga Oilongo ya Hangana. Britania ina dula okwiimba Oilongo ya Hangana i ninge inaenghono nokwa li nokuli ei yambidida netangakwaita laye lomomeva. Eshi efiku lOmwene la hovela mo 1914, Britania okwa hangwa a ninga ouhamba munenenene mondjokonona yovanhu, ofimbo Oilongo ya Hangana nayo ya ninga odjo inenenene yoikwafabrika mounyuni.b Pefimbo lOita yOtete yOunyuni, Oilongo ya Hangana yaAmerika oya li ya panga oukaume we likalekelwa naBritania. Kungaho, omutwe omutiheyali woshilyani owa li wa hovela okupangela u li epangelo enaenghono tali ifanwa Anglo-Amerika (epangelo lopamuhanga laAmerika naBritania). Ndele mbela omutwe oo owa li tau ka ungaunga ngahelipi noludalo lomwalikadi?
6. Omutwe omutiheyali woshilyani owa li wa ungaunga ngahelipi noshiwana shaKalunga?
6 Diva konima eshi efiku lOmwene la hovela, omutwe omutiheyali owa li wa ponokela oshiwana shaKalunga, oshixupe shovamwaxe vaKristus vokombada yedu. (Mat. 25:40) Jesus okwa li a ulika kutya oshixupe osho sholudalo lomwalikadi otashi ka kala she lipyakidila kombada yedu pefimbo lokukala po kwaye. (Mat. 24:45-47; Gal. 3:26-29) Ndele nande ongaho, epangelo laAnglo-Amerika ola li tali kondjifa ovayapuki ovo. (Eh. 13:3, 7) Pashihopaenenwa, ola li tali fininikile oshiwana shaKalunga kongudi pefimbo lOita yOtete yOunyuni, la tulila po oileshomwa yasho imwe omainda nola li la idilila ovakalelipo vongudu yomupiya omudiinini modolongo. Omutwe oo omutiheyali woshilyani lunga owa xulifa po oilonga yasho yokuudifa oule wefimbo. Jehova okwa hangwa nale a xunganeka oshiningwanima osho shididilikwedi okupitila muJohannes. Okwa li yo a lombwela Johannes kutya oshitukulwa oshitivali sholudalo lomwalikadi otashi ka penduka po nokutamununa mo omalipyakidilo asho opamhepo. (Eh. 11:3, 7-11) Ondjokonona yoshiwana shaJehova shokunena otai yandje oumbangi kutya oiningwanima oyo oya ningwa shili.
EPANGELO ENAENGHONO MOUNYUNI LAANGLO-AMERIKA, EEMHADI DOSHIVELA SHILAULA NOMUNOKO
7. Ekwatafano lilipi li li pokati komutwe omutiheyali woshilyani noshihongwafano shinenenene?
7 Ekwatafano lilipi li li pokati komutwe omutiheyali woshilyani noshihongwafano shinenenene? Molwaashi Britania okwa dile mOuhamba waRoma, Oilongo ya Hangana nayo otaku dulu okutiwa kutya oya dja muRoma molwaashi oya dja muBritania. Ndele mbela ongahelipi kombinga yeemhadi doshihongwafano? Oda hokololwa taku tiwa oda fikama po moshivela shilaula sha lumbakanifwa nomunoko. (Lesha Daniel 2:41-43.) Efatululo li na sha neemhadi doshihongwafano otali tu kumwe nefimbo opo omutwe omutiheyali woshilyani, sha hala okutya, Anglo-Amerika, wa li wa hovela okudana onghandangala. Ndele ngaashi ashike oshivela shilaula sha lumbakanifwa nomunoko inashi pama sha fa oshivela shilaula osho ashike, Epangelo Enaenghono mOunyuni laAnglo-Amerika nalo inali pama oku li yelekanifa nouhamba waRoma omo la dile. Oshike sha ningifa epangelo olo li kale inali pama?
8, 9. (a) Ongahelipi epangelo enaenghono etiheyali la li la ulika eenghono odo tadi faafanifwa noshivela shilaula? (b) Eemhadi domunoko doshihongwafano otadi faneke shike?
8 Omafimbo amwe, omutwe woshilyani omutiheyali owa li wa holola eenghono dao tadi faafanifwa noshivela shilaula. Pashihopaenenwa, owa li wa findana mOita yOtete yOunyuni. Eenghono dao odo da faafanifwa noshivela shilaula oda li yo de limonikila mo pefimbo lOita Itivali yOunyuni.c Konima yoita itivali, omutwe oo owa li wa twikila okuulika omaukwatya a fa oshivela shilaula oule wefimbo lonhumba. Ndele epangelo olo ola kala ngaashi oshivela shilaula sha lumbakanifwa nomunoko okudja nale.
9 Ovapiya vaJehova ova kala tava kendabala oule wefimbo okuuda ko eityo laasho sha li tashi fanekwa keemhadi doshihongwafano. Ndele Daniel 2:41 okwa yelifa kutya oshivela osho shilaula sha lumbakanifwa mumwe nomunoko otashi faneke “ouhamba” umwe, ndele hamauhamba mahapu. Onghee hano, omunoko otau faneke ovanhu ile omahangano oo haa nwefa mo Epangelo Enaenghono laAnglo-Amerika nokwe li nghundipaleka li kale inali pama la fa loshivela shilaula, ile tu tye, lOuhamba waRoma. Ombibeli oya ti kutya omunoko oo “ovana vovanhu,” ile tu tye, ovanhu vongaho. (Dan. 2:43, NW) Ovapangelwa vEpangelo Enaenghono mOunyuni Anglo-Amerika ova tota po omahangano okupopila vati oufemba womunhu, omahangano ovanailonga nosho yo omahangano okuxumifa komesho emanguluko. Ovanhu vongaho ova dina epangelo olo enaenghono lopamuhanga nove li tala ko kutya itali dulu okukatuka eenghatu da kwata moiti tadi yelekanifwa noshivela shilaula. Omadiladilo taa kondjifafana ovanapolitika nosho yo oidjemo yomahoololo i lyaafane popepi nayo ohai nghundipaleke eenghono dovawiliki ovo va tumbala mounyuni, molwaashi ihava kala vali va manguluka okutula moilonga osho va li va diladila. Daniel okwa xunganeka shi na sha nouhamba oo a ti: “Ombinga imwe yoshilongo oya pama, ndelenee ikwao inai pama.” — Dan. 2:42; 2 Tim. 3:1-3.
10, 11. (a) Oshike tashi ka ningilwa “eemhadi” doshihongwafano? (b) Ohatu dulu okufika pexulifodiladilo lilipi shi na sha nomuvalu wominwe doshihongwafano?
10 Pefimbo letu, epangelo laBritania nolOilongo ya Hangana okwa kala natango taa longele kumwe monghedi ye likalekelwa, naluhapu okwa kala taa yambididafana mokulidopa moinima younyuni. Omaxunganeko oo taa popi kombinga yoshihongwafano shinenenene nosho yo oshilyani otaa koleke kutya Epangelo Enaenghono laAnglo-Amerika itali ka pingenwa po monakwiiwa kepangelo limwe vali enaenghono mounyuni. Onghee hano, nonande epangelo olo inali pama okuyelekanifa naali tali fanekwa komaulu oshivela shilaula, lo itali ka hanaunwa po kepangelo lonhumba lopanhu.
11 Mbela omuvalu wominwe dokeemhadi doshihongwafano ou na eityo lonhumba le likalekelwa? Diladila kwaashi: Momamoniko vali amwe, Daniel okwa li a tumbula eenomola donhumba kondadalunde, pashihopaenenwa, okwa tumbula omuvalu weembinga domitwe doilyani i lili naku lili. Omivalu odo otadi ti sha, ndele nande ongaho, Daniel ka li a tumbula omuvalu wominwe dokeemhadi doshihongwafano. Onghee hano, otashi dulika omuvalu wominwe itau ti sha lela, ngaashi ashike omuvalu womaoko, womake, wominwe dokeenyala, womaulu noweemhadi dasho itau ti sha. Daniel okwa li ashike a popya kondadalunde kutya ominwe doshihongwafano osho oda fikama po moshivela shilaula nomunoko. Pakupopya kwaye, ohatu dulu okufika pexulifodiladilo kutya Epangelo Enaenghono laAnglo-Amerika olo tali ka hangwa tali pangele eshi “emanya” olo tali faneke Ouhamba waKalunga tali ka denga eemhadi doshihongwafano. — Dan. 2:45.
ANGLO-AMERIKA NOSHILYANI SHEEMBINGA MBALI
12, 13. Oshilyani sheembinga mbali osha li tashi faneke shike, nosha li sha ninga shike?
12 Nonande Epangelo Enaenghono mOunyuni laAnglo-Amerika otali faafanifwa noshivela shilaula sha lumbakanifwa nomunoko, omamoniko oo Jesus a li a pa Johannes otaa ulike kutya epangelo olo otali twikile okukala tali dana onghandangala momafiku axuuninwa. Ngahelipi mbela? Johannes okwa li a mona memoniko oshilyani sheembinga mbali tashi popi sha fa ongadu. Oshilyani osho shitilifi otashi faneke shike? Molwaashi oshi na eembinga mbali, otashi faneke epangelo lopamuhanga. Johannes okwa li a mona natango epangelo laAnglo-Amerika memoniko, ndele pomhito opo otali dana onghandangala imwe ye likalekelwa. — Lesha Ehololo 13:11-15.
13 Oshilyani osho osha li tashi yambidida okutotwa po kwoshiyelekela shoshilyani. Johannes okwa li a xunganeka kutya oshilyani osho osha li tashi ka holoka, tashi fi po, ndele tashi ka penduka po vali. Osho osho naanaa sha li sha ningilwa ehangano limwe olo la kala tali xumifwa komesho kuBritania naAmerika, olo la li la totwa po nelalakano lokuhanganifa nokukalela po omauhamba omounyuni.d Ehangano olo ola li la holoka po konima yOita yOtete yOunyuni nola li la shiivika nedina Oshipandi shOiwana. Lwanima, ehangano olo ola ka xula po pehovelo lOita Itivali yOunyuni. Pefimbo loita oyo, oshiwana shaKalunga osha li sha shiivifa kutya oshilyani osho otashi ka penduka po vali ngaashi sha xunganekwa mEhololo. Ndele shilishili, ehangano olo ola ka penduka po vali, nola ka shiivika nedina Oiwana ya Hangana. — Eh. 17:8.
14. Omeityo lilipi taku dulu okutiwa kutya oshiyelekela shoshilyani oshi li “ohamba onhihetatu”?
14 Johannes okwa li a yelifa kutya oshiyelekela shoshilyani osho otashi faneke “ohamba onhihetatu.” Ndele mbela omeityo lilipi? Ombibeli inai tya kutya oshiyelekela shoshilyani oshi li omutwe omutihetatu woshilyani sho venevene. Ohamba oyo onhihetatu oi li ashike oshiyelekela shoshilyani, neenghono dayo oda dja koiwana oyo i li oilyo yayo, naunene tuu kovayambididi vayo va fimana, Epangelo Enaenghono mOunyuni laAnglo-Amerika. (Eh. 17:10, 11) Ashike osha pewa eenghonopangelo ngaashi ohamba opo shi kale tashi katuka eenghatu dokondadalunde odo tadi xumifa komesho oiningwanima oyo tai ka kuma ounyuni aushe.
OSHIYELEKELA SHOSHILYANI OTASHI KA HANAUNA PO OMBWADA
15, 16. Ombwada otai faneke shike, noshike sha ningwa po shi na sha novayambididi vayo?
15 Johannes okwa li a xunganeka kutya ombwada yopafaneko otai ka kala omutumba kombuda yoshilyani shitilyana, sha hala okutya, oshiyelekela shoshilyani nohashi dulika kuyo. Moshipala shombwada oyo omwa shangwa edina “Babilon shinene.” (Eh. 17:1-6) Ombwada otai faneke omalongelokalunga aeshe oipupulu, nOukwakriste oo oshitukulwa shayo shinene. Omalongelokalunga oipupulu ohaa nangeke noupuna oshiyelekela shoshilyani nohaa kendabala okunwefa mo eenghatu dasho.
16 Ndele mefiku lOmwene, omeva aBabilon shinene, sha hala okutya, ovayambididi vasho, okwa enda taa pwiinine po neendelelo. (Eh. 16:12; 17:15) Pashihopaenenwa, eshi oshiyelekela shoshilyani sha holoka po oshikando shotete, eengeleka dOukwakriste oda kala tadi nwefa mo neenghono oilongo yauninginino di li oshitukulwa shaBabilon shinene. Paife eengeleka kadi na vali ovayambididi vahapu novafita vado inava fimanekwa vali. Ovanhu vahapu ova dimina kutya eengeleka ohadi yambidida nohadi etifa omalipumomumwe. Eengudu dihapu dovahololimadiladilo nodopaukwaita oda hala eengeleka diha kufe vali ombinga moinima yopanghalafano.
17. Oshike tashi ka ningilwa omalongelokalunga oipupulu mafiku, nomolwashike?
17 Omalongelokalunga itaa ka xula po ashike ngahenya. Ombwada otai twikile natango okulongifa eenghono dayo i nwefe mo eehamba di wanife ehalo layo fiyo osheshi Kalunga ta ka tula omadiladilo momitima dovapangeli. (Lesha Ehololo 17:16, 17.) Jehova ota ka longifa ovanapolitika vounyuni waSatana mafiku va ponokele omalongelokalunga oipupulu tave shi ningi ve lile po Oiwana ya Hangana. Otava ka hanauna po emona lomalongelokalunga oipupulu notava ka xulifa po enwefemo lao. Omido omilongo donhumba opo da piti, oinima oyo otashi dulika ya li tai monika ya fa itai dulu okuningwa. Kunena, ombwada oi li pokuwa ko kombuda yoshilyani shitilyana oko i li omutumba. Ndele nande ongaho, itai wu ko ashike kanini nakanini. Ponhele yaasho, otai ka wa ko ombadilila noinashi teelelwa. — Eh. 18:7, 8, 15-19.
OILYANI OTAI KA XULIFWA PO
18. (a) Oshilyani otashi ka ninga shike, noshidjemo otashi ka kala shike? (b) Daniel 2:44 okwa ti kutya Ouhamba waKalunga otau ka hanauna po omapangelo elipi? (Tala oshimhungu osho shi li pepandja 17.)
18 Konima eshi omalongelokalunga oipupulu a hanaunwa po, Satana ota ka xwaxwameka oshilyani, ile tu tye, omapangelo opapolitika, shi ponokele Ouhamba waKalunga. Ndele molwaashi eehamba dokombada yedu itadi dulu okukondjifa Ouhamba waKalunga womeulu, otadi ka pilukila po ovayambididi vao molwaashi da fula onya. Osho otashi ka etifa olwoodi laxuuninwa pokati kado naKalunga. (Eh. 16:13-16; 17:12-14) Daniel okwa tumbula oshinima shonhumba shi na sha nolwoodi olo laxuuninwa. (Lesha Daniel 2:44.) Oshilyani osho sha tumbulwa mEhololo 13:1, oshiyelekela shasho nosho yo oshilyani sheembinga mbali otai ka hanaunwa po.
19. Elineekelo lilipi hatu dulu okukala tu na, notu na okuninga shike paife?
19 Paife otu li pefimbo opo omutwe omutiheyali tau pangele. Kape na vali omutwe umwe tau ka mena koshilyani osho fimbo inashi hanaunwa po. Epangelo Enaenghono mOunyuni laAnglo-Amerika olo tali ka hangwa tali ti pi eshi omalongelokalunga oipupulu taa ka hanaunwa po. Omaxunganeko amwe aDaniel naJohannes okwa wanifwa nale monghedi yonhumba noyongadi. Otu na elineekelo kutya mafiku omalongelokalunga oipupulu otaa ka hanaunwa po nonokutya oita yaHarmagedon otai ka luwa mafiku. Kalunga okwe tu hololela omauyelele aeshe oo komesho yefimbo. Ndele mbela ohatu ka yandja ngoo elitulemo komalondwelo oo opaxunganeko? (2 Pet. 1:19) Paife olo efimbo lokukatuka eenghatu tu yambidide Jehova nosho yo Ouhamba waye. — Eh. 14:6, 7.
[Omashangelo opedu]
a Luhapu ngeenge Ombibeli tai popi onomola 10 meityo lopafaneko ohai ulike kongudu yoinima ye lixwa po, nopomhito oyo, otai faneke omauhamba aeshe oo a dja mOuhamba waRoma.
b Nonande epangelo laBritania nolaAmerika okwa kala po okudja mo 1700 nasha, Johannes okwa ti kutya okwa li taa ka ninga epangelo limwe pehovelo lefiku lOmwene. Doshili, omamoniko oo a shangwa membo lEhololo okwa wanifwa “mefiku lOmwene.” (Eh. 1:10) Britania nOilongo ya Hangana yaAmerika ova li va hovela okulongela kumwe ve li epangelo lopamuhanga enaenghono mounyuni okudja pefimbo lOita yOtete yOunyuni.
c Daniel okwa li a mona memoniko nghee ohamba oyo ya li tai ka etifa ehanauno linene pefimbo loita oyo, eshi a ti: “[Otai] ka hanauna po nai tashi kumifa.” (Dan. 8:24) Pashihopaenenwa, Oilongo ya Hangana oya li ya etifa oushada munene eshi ya li ya umbila eeboma mbali dolute moshilongo shimwe shovatondi vepangelo olo lopamuhanga.
d Tala embo Revelation — Its Grand Climax at Hand!, epandja 240, 241, 253.
[Oshimhungu shi li pepandja 17]
OUTUMBULILO “OMAUHAMBA AESHE” OTAU FANEKE SHIKE?
Exunganeko laDaniel 2:44 ola ti kutya Ouhamba waKalunga ‘otau ka teyaula omauhamba aeshe noku a xulifa po.’ Exunganeko olo otali ulike ashike komauhamba oo taa fanekwa koitukulwa i lili noku lili yoshihongwafano.
Ndele mbela ongahelipi shi na sha nomapangelo makwao aeshe opanhu? Exunganeko vali limwe la pambafana naalo tali hangwa membo lEhololo otali yandje ouyelele muhapu. Otali ulike kutya ‘eehamba dounyuni aushe’ otadi ka ongelwa di kondjife Jehova “mefiku linene laKalunga omunamapangelo aeshe.” (Eh. 16:14; 19:19-21) Onghee hano, omauhamba aeshe opanhu otaa ka hanaunwa po puHarmagedon, mwa kwatelwa naao ehe fi oshitukulwa shoshihongwafano.