Eendjovo daJehova odi na omwenyo
Omanenediladilo okudja mEmbo lotete lOmapsalme
MBELA edina lilipi tali wapalele embo lOmbibeli olo li na omaimbilohambelelo taa tange Omushiti wetu, Jehova Kalunga? Kape na vali edina olo tali wapalele li dule Omapsalme ile Omaimbilohambelelo. Embo olo lile li dule omambo aeshe Ombibeli oli na omaimbilo mahokwifa neenghono oo taa hepaulula omaukwatya mawa aKalunga noilonganghono yaye, noku na yo omaxunganeko mahapu. Mahapu omomaimbilo oo otaa holola omaliudo oo ovashangi vomapsalme va li hava kala ve udite pefimbo olo va li meenghalo didjuu. Omashangelo avo otaa hokolola oiningwanima oyo ya ningwa momukokomoko womido eyovi lwaapo — okudja pefimbo lomuprofeti Moses fiyo okonima eshi Ovaisrael va dja moukwatwa waBabilon. Omapsalme amwe okwa shangwa kuMoses, amwe okohamba David, makwao okovashangi vamwe ve lili. Okwa itavelwa kutya omupristeri Esra oye a tula omapsalme melandulafano omo e li kunena.
Okudja nale, embo lOmapsalme ola kala la tukulwa moitukulwa itano yomaimbilo: (1) Epsalme 1-41; (2) Epsalme 42-72; (3) Epsalme 73-89; (4) Epsalme 90-106; nosho yo (5) Epsalme 107-150. Oshitukulwa eshi otashi ka ungaunga noshitukulwa shotete shembo lOmapsalme. Kakele komapsalme atatu omoshitukulwa shotete shomapsalme, ope na oumbangi oo tau ulike kutya makwao aeshe okwa shangwa kohamba David yaIsrael shonale. Kaku shiivike kutya olyelye a shanga Epsalme 1, 10 neti-33.
“KALUNGA KANGE OYE OMHUNDA YANGE”
Epsalme lotete otali popi shi na sha nomulumenhu omunelao oo ha hokwa omhango yaJehova, ofimbo epsalme etivali tali popi kondadalunde shi na sha nOuhamba.a Oshitukulwa shotete shomapsalme oshi yadi omaindilo. Pashihopaenenwa, Epsalme 3-5, 7, 12, 13, neti-17 oku li omaindilo e na sha nokumangululwa momake ovatondi. Epsalme 8 otali ulike kutya Jehova omunenenene moku mu yelekanifa novanhu vongaho.
David okwa imba shi na sha naJehova e li Omwaameni woshiwana shaye, a ti: “Kalunga kange Oye omhunda yange yehondamo oko handi tondokele.” (Epsalme 18:3) Jehova okwa popiwa mEpsalme 19 e li Omushiti nOmuyandjimhango, mEpsalme 20 okwa popiwa e li Omuxupifi, ofimbo mEpsalme 21 a popiwa e li Omuxupifi womuvaekwa waye oo a nangeka po e li Ohamba. MEpsalme 23 ota hokololwa e li Omufita Munene, ofimbo mEpsalme 24 ta hepaululwa e li Ohamba yefimano.
Omapulo opamishangwa taa nyamukulwa:
2:1, 2 — “Oinima yongaho” oyo tai diladilwa koiwana oilipi? “Oinima yongaho” oyo tai diladilwa koiwana otai ulike komalipulo omapangelo opanhu e na sha nokukaleka po eenghonopangelo dao. Omalipulo oo oongaho, molwaashi eemhangela dao itadi ka pondola. Mbela omhangela yoiwana yokutwa ondubo “nOmwene [“Jehova,” NW] nomuvaekwa waye” otai ka pondola ngoo?
2:7 — “Omhangela yOmwene” oshike? Omhangela yOmwene oyo ehangano lOuhamba olo Jehova a ninga nOmona waye omuholike, Jesus Kristus. — Lukas 22:28, 29.
2:12 — Ongahelipi ovapangeli voiwana tava dulu ‘okuxupita Omona komilungu’? Pefimbo lOmbibeli, okuxupita omunhu komilungu okwa li euliko loukaume noudiinini nosho yo onghedi yokuhambelela ovaenda. Eehamba dokombada yedu otadi lombwelwa di xupite Omona komilungu, sha hala kutya, di tambule ko Omona waKalunga e li Ohamba yopaMessias.
3:1 — Oshike tashi yelifwa meevelishe dimwe dotete ile momashangelo opombada omapsalme mEembibeli dimwe? Omashangelo opombada ile eevelishe dimwe dotete oda popya omadina ovashangi noda yandja ouyelele u na sha neenghalo omo ovashangi va li, ngaashi ashike Epsalme 3 tali shi holola. Omashangelo opombada ile eevelishe dimwe dotete oda yelifa yo elalakano lepsalme (Epsalme 4 neti-5) noda yandja yo omalombwelo e na sha noishikomwa yomusika (Epsalme 6).
3:3 — Oshitya “Sela” otashi ti shike? Vahapu ova diladila kutya oshitya osho “Sela” osha li hashi longifwa okuwilika ovanhu va dilonge melimweneneno ofimbo okwiimba akuke ile okwiimba nokushika kwa tula po. Okudilonga oko melimweneneno okwa li haku ningwa opo ovanhu va dule okuuda ko nawa eityo laasho tashi imbwa. Nomolwaasho oshitya osho inashi pumbwa okutumbulwa mokule ngeenge omunhu ta lesha Omapsalme moipafi.
11:3 — Eengudi domukangha odo tadi ngumaunwa po otadi ulike kushike? Eengudi domukangha odo otadi faneke oinima oko kwe likolelela oulikumwe wovanhu, sha hala kutya, eemhango, elandulafano nouyuki. Ngeenge ovanhu ova kala itave liufa koinima oyo, ohapa kala edundakano moulikumwe wovanhu nokuhenouyuki. Meenghalo da tya ngaho, “omuyuki” oku na okulineekela filufilu muKalunga. — Epsalme 11:4-7.
21:4 — “Oshikoroni shoshingoldo” oshi na eityo lashike? Kutya nee oshikoroni osho osha li sholelalela ile osha li ashike epopyo lopafaneko olo tali ulike kefimano la wedwa po olo David a li a mona omolwomafindano aye mahapu inashi yelifwa. Ndele nande ongaho, ovelishe oyo oya li tai xunganeke shi sha noshikoroni shouhamba osho Jesus a pewa kuJehova mo 1914. Oushili oo kutya oshikoroni osho oshoshingoldo otashi ulike kutya ouhamba waJesus owa denga mbada.
22:2, 3 — Omolwashike David a li e udite a fa a efuwa kuJehova? David okwa li e li koshi yomafininiko ovatondi vaye, nomolwaasho ‘omutima waye owa li wa ninga ngaashi edi, nowa dilukila meni laye.’ (Epsalme 22:15) David otashi dulika a li e udite a fa a ekelwashi kuJehova omolwomafininiko a tya ngaho. Jesus okwa li yo e udite sha faafana pefimbo olo a li a valelwa komuti womahepeko. (Mateus 27:46) Eendjovo daDavid otadi holola omaliudo aye opanhu shi na sha nanghee a li e udite meenghalo odo didjuu. Ndele nande ongaho, oshi liwetikile okudja mEpsalme 22:17-22 kutya David ka li a kanifa eitavelo laye muKalunga.
Oilihongomwa kufye:
1:1. Otu na okuhenuka okweendafana navo vehe hole Jehova. — 1 Ovakorinto 15:33.
1:2. Katu na okweefa efiku nande olimwe li pite po inatu konakona oinima yopamhepo. — Mateus 4:4.
4:5. Oshi li pandunge okupangela elaka letu ngeenge twa handuka, opo tuha popye oinima inai yuka ndele hatu ke livela ombedi. — Ovaefeso 4:26.
4:6. Omayambo etu opamhepo otaa ka talwa ko ashike e li “omayambo ouyuki” ngeenge ohatu a yambe nelinyengotomheno la yuka nosho yo ngeenge elihumbato letu oli li metwokumwe noiteelelwa yaJehova.
6:6. Okuhambelela Jehova oko ashike ku li etomheno la denga mbada lokukala nomwenyo. — Epsalme 115:17.
9:13. Jehova ita kala ina handukila ovo tava tileshi ohonde ndele oha dimbuluka ‘onghuwo yomapongo.’
15:2, 3; 24:3-5. Ovalongelikalunga vashili ove na okukala hava popi oshili nove na okuhenuka okuninga omaano oipupulu nosho yo okupopila vamwe mowii.
15:4. Otu na okuninga ngaashi hatu dulu opo tu wanife po omaudaneko etu nonande oshidjuu oku a wanifa po, kakele ashike ngeenge otwa ninga eudaneko lihe li metwokumwe nOmishangwa.
15:5. Tu li ovalongeli vaJehova, otu na okuhenuka oulingilingi ngeenge tashi uya pelongifo loimaliwa.
17:14, 15. ‘Ovanhu vounyuni ou’ ohava ningi eenghendabala da mana mo opo va kale nonghalamwenyo youdjeko, va tekule omaukwaneumbo avo nokufiila ovana vavo omafyuululo. Oshinima osho sha li sha fimanenena monghalamwenyo yaDavid osha li okukala nedina liwa kuKalunga, opo a dule ‘okutala oshipala shaye,’ ile okukala a hokiwa kuye. Ngeenge David a ‘penduka’ nokudilonga komaudaneko nokeshilipaleko laJehova, oha kala e na “ekuta mokutala ondjelo” yaJehova, sha hala kutya, oha kala a hafa molwaashi oha kala e udite kutya Jehova oku li pamwe naye. Ngaashi David, mbela omolwashike omitima detu di na okuyandja elitulemo komamona opamhepo?
19:2-7. Ngeenge eshito olo ihali popi ohali tange Jehova, mbela fyeni ava hatu diladila, hatu popi, nohatu dulu oku mu longela mbela katu na oku mu tanga shi dulife eshito olo ihali popi? — Ehololo 4:11.
19:8-12. Oiteelelwa yaJehova itai tu etele tuu ouwa muhapu!
19:13, 14, OB-1954. Otwa pumbwa okuhenuka okuninga omapuko nosho yo okukala nounhwa.
19:15. Katu na ashike okukala twa lungamena osho hatu ningi, ndele otu na yo okulungamena osho hatu popi ile osho hatu diladila.
“MOLWOKUHENAMBUDI KWANGE OTO PAMEKELE NGE OFIKA”
MEpsalme 25 nometi-26 David okwa holola ehalo laye lokomutima netokolotoko laye lokukala omuyuki. Okwa imba a ti: “Ndelenee ame ohandi ende mouyuki wange.” (Epsalme 26:11) Meilikano laye eshi a li ta pula a diminwe po omatimba aye, okwa dimina a ti: “Eshi nda li nda mwena nasho, omakipa ange a li a tekauka molweemhata domeni lange nefiku alishe.” (Epsalme 32:3) David okwa yandja eshilipaleko kovapiya vaJehova ovadiinini, a ti: “Omesho Omwene okwa a talifila ovayuki, nomatwi aye okwa a ameka kekwenauko lavo.” — Epsalme 34:16.
Epsalme 37 kala li tuu la yandja omayele taa longo kOvaisrael! Omayele oo otaa longo nokufye kunena ovo tu li ‘momafiku axuuninwa’ onghalelo ei yoinima. (2 Timoteus 3:1-5) Epsalme 40:8, 9 ola popya paxunganeko shi na sha naJesus Kristus, la ti: “Ohandi uya, momushangwa omo mwa shangwa, eshi handi longo. Kalunga kange, okuwanifa ehalo loye, osho otashi nyakula nge, nomhango yoye oyo ya nyolelwa moule womwenyo wange.” Epsalme 41 oli li eilikano laDavid li na sha nokupula ekwafo kuJehova fimbo a li moudjuu konima yokunyona ohombo kwaye naBatseba. Okwa imba a ti: “Osheshi ame molwokuhenambudi kwange oto pamekele nge ofika.” — Epsalme 41:13.
Omapulo opamishangwa taa nyamukulwa:
26:6 — Ngaashi David, ongahelipi hatu dingilile pafaneko oaltari yaJehova? Oaltari otai faneke ehalo laJehova lokutambula ko ekuliloyambo laJesus Kristus li li oikulila yovanhu aveshe. (Ovaheberi 8:5; 10:5-10) Ohatu dingilile oaltari yaJehova monghedi yopafaneko mokukala neitavelo tali longo mekuliloyambo laJesus.
29:3-9 — Omolwashike ondaka yaJehova tai faafanifwa nomipwalakato odo hadi kala ditilifa ngeenge tadi pwalakata? Olo oli li ashike epopyo lopafaneko olo tali ulike kutya Jehova oku na eenghono dinenenene.
31:24 — Ongahelipi omunhu oo te litumbaleke ha alulilwa oushima u yadi? Omunhu oo te litumbaleke oha pewa ondjabi yehandukilo, ofimbo omuyuki oha pewa ondjabi ya yeleka omapuko aye ehe fi oshiningilewina mokupewa outekuduliko kuJehova. Molwaashi omunhu oo te litumbaleke iha efa po eendjila daye dowii, oha pewa ehandukilo la kwata moiti li li ondjabi yoilonga yaye. — Omayeletumbulo 11:31; 1 Petrus 4:18.
33:6 — ‘Omhepo’ yokanya kaJehova oshike? Omhepo oyo oyo eenghono daKalunga tadi longo ile omhepo yaye iyapuki, oyo a li a longifa mokushita oinima oyo i li mewangadjo. (Genesis 1:1, 2) Ohai ifanwa omhepo yokanya kaye molwaashi oha dulu oku i tuma i wanife po ehalo laye ngaashi ashike omunhu ta fuda mo omhepo i na eenghono.
35:19 — Mbela David okwa li a hala okutya shike eshi a li a indila opo ovatondi vaye vehe mu fikile omesho? Okufikilwa omesho kovatondi vaye okwa li taku ka ulika kutya ova hafa eshi tava pondola meemhangela davo dokutwa ondubo naye. David okwa li ta indile shiha ningwe.
Oilihongomwa kufye:
26:4. Oshi li pandunge okuhenuka eendafano novanhu ovo hava kala ve na koshi ovo hava lalakanene eenghundafana okupitila meeprograma dokukundafana doko-Internet. Otu na yo okuhenuka ovanhu ovo have liningi ookaume ketu keefikola ile koilonga, ndele ove na ekonda, novashunimonima ovo have lifefa ovanashili nosho yo ovanhu ovo ve na onghalamwenyo yopavali.
26:7, 12; 35:18; 40:10. Otu na okukala hatu hambelele Jehovah moipafi pokwoongala kwopaKriste.
26:8; 27:4. Mbela otu hole ngoo okukala pokwoongala kwopaKriste?
26:11. Nonande David okwa li a tokola toko okukala omuyuki, okwa li yo a indila a mangululwe. Osho osha hala kutya ohatu dulu okudiinina onghatu yetu youyuki nonande inatu wanenena.
29:10. Okukala omutumba kwaJehova kombada “yeyelumeva” otaku ulike kutya oha pangele filufilu eenghono daye.
30:6. Oukwatya waJehova wa tongomana oo ohole, ndele hahandu.
32:9. Jehova ina hala tu kale twa fa oufino ovo hava dulika ngeenge va tulwa moikeshele ile tava dengwa. Ponhele yaasho, okwa hala tu kale hatu dulika nehalo liwa omolweudeko letu li na sha nehalo laye.
33:17-19. Kape na epangelo ile ehangano lopanhu tali dulu oku tu etela exupifo, kashi na nee mbudi kutya olinaenghono shi fike peni. Otu na okukala ashike twe lineekela muJehova nomOuhamba waye.
34:11. Kali fi tuu eshilipaleko likumwifi kwaavo va tula oinima yOuhamba komesho mokukalamwenyo kwavo!
39:2, 3. Oshi li pandunge ‘okuyukifa omakanya etu noshitomo’ nokumwena filu ngeenge ovahenakalunga tava kongo ouyelele nelalakano lokuningila ovaitaveli vakwetu owii.
40:2, 3. Okukala neteelelo muJehova otaku dulu oku tu kwafela tu ungaunge nomupondo nepolimano ndele hatu kala twa fa omunhu a dja “melambo lenyonauno nomonhata yonhopo.”
40:6, 13. Ngeenge otwa kaleke momadiladilo oushili oo kutya omanangeko noupuna etu ‘omahapu noitaa dulu okuvalwa,’ itatu ka tyololoka nonande otu shakeneke omaudjuu mahapu ile otu kale hatu ningi omapuko mahapu.
‘Kalunga na hambelelwe’
Oshitukulwa osho shotete shomapsalme 41 itae tu hekeleke tuu noku tu twa omukumo! Kutya nee ohatu mono oixuna ile ohatu hepekwa keliudo li udite etimba, ohatu dulu okupamekwa nokutuwa omukumo komapsalme oo e li oshitukulwa shEendjovo daKalunga odo di na eenghono. (Ovaheberi 4:12) Omapsalme oo oku na ouyelele oo tau tu pe ewiliko li na sha nokukalamwenyo li shii okulineekelwa. Otae tu shilipaleke yo lwoikando kutya kashi na nee mbudi kutya otu li hange momaupyakadi a tya ngahelipi, Jehova ite ke tu fiya po.
Oshitukulwa shotete shomapsalme osha xulifa neendjovo tadi ti: “Omwene, Kalunga kaIsrael, na hambelelwe alushe fiyo alushe! Amen, heeno, Amen.” (Epsalme 41:13) Konima eshi twa konakona omapsalme oo, mbela inatu linyengifwa tu hambelele Jehova?
[Omashangelo opedu]
[Efano pepandja 30]
Ngeenge eshito olo ihali popi ohali tange Jehova, kedimbwe nee fye ava hatu popi!
[Efano pepandja 29]
Stars: Courtesy United States Naval Observatory
[Efano pepandja 29]
Ino efa efiku nande olimwe li pite po ino konakona oinima yopamhepo
[Efano pepandja 31]
David oye a tota mahapu omomapsalme 41 otete
[Efano pepandja 31]
Stars, pages 30, 31 and 32: Courtesy United States Naval Observatory
[Efano pepandja 32]
Mbela ou shii epsalme olo tali hokolola Jehova e li Omufita Munene?