OSHITUKULWA SHOKUKONAKONWA 7
‘Pwilikina keendjovo dovanongo’
“Pakaleka omatwi u pwilikine eendjovo dovalumenhu ovanongo.” — OMAYEL. 22:17.
EIMBILO 123 Natu kaleni ovadiinini kuKalunga
EXUKU LOSHITUKULWAa
1. Omolwashike hatu pewa omayele, nomolwashike atushe twe a pumbwa?
ATUSHENI otwa pumbwa okupewa omayele efimbo nefimbo. Nopomhito imwe, otashi dulika ofye tu katuke tete onghatu tu pule omayele kuumwe oo tu hole. Efimbo limwe, otashi dulika omumwatate, oo e na ko nasha nafye, a katuke onghatu tete e tu pe omayele e na sha nonghatu ‘ihe li pandunge’ oyo tu li pokukatuka. (Gal. 6:1) Ile otashi dulika tu pewe omayele, konima eshi twa ninga nale epuko lonhumba la kwata moiti. Kashi na nee mbudi kutya omolwashike hatu pewa omayele, otu na oku a tambula ko. Ngeenge otwa ningi ngaho, otashi ke tu etela ouwa nokuxupifa eemwenyo detu. — Omayel. 6:23.
2. Metwokumwe nOmayeletumbulo 12:15, omolwashike tu na okutambula ko omayele?
2 Omushangwa wetu wenenediladilo owe tu ladipika tu kale hatu ‘pwilikine eendjovo dovanongo.’ (Omayel. 22:17) Kape na oo e shii keshe shimwe. Ope na alushe oo e na ounongo, ile owino u dule wetu. (Lesha Omayeletumbulo 12:15.) Onghee hano, ngeenge otwa kala hatu tambula ko omayele, ohatu ka ulika kutya otu li ovalininipiki. Ohashi ulike yo kutya otu shii omangabeko etu notwa pumbwa ekwafo, opo tu hange omalalakano etu. Ohamba inaendunge Salomo oya shanga eendjovo da nwefwa mo ya ti: “Apa pe novapukululi vahapu [eemhangela] tadi wanifwa.” — Omayel. 15:22.
Onghedi ilipi yomeenghedi odo dopavali dokupewa omayele ho mono idjuu okutambula ko? (Tala okatendo 3-4)
3. Omeenghedi dilipi tashi dulika tu pewe omayele?
3 Otashi dulika tu pewe omayele kondadalunde, ile monghedi inai yukilila. Osha hala okutya ngahelipi okupewa omayele monghedi inai yukilila? Otashi dulika tu leshe sha mOmbiibeli, ile mu shimwe shomoishangomwa yetu osho tashi tu ningifa tu diladile shi na sha naasho hatu ningi. Otashi dulika shi tu linyengife tu lundulule okudiladila kwetu neenghatu detu. (Heb. 4:12) Osho okupewa omayele monghedi inai yukilila. Osha hala okutya ngahelipi okupewa omayele kondadalunde? Omukulunhuongalo, ile omumwatate, oo a pyokoka, otashi dulika e tu lombwele opo twa pumbwa okuninga elunduluko. Osho okupewa omayele kondadalunde. Ngeenge umwe, oo e tu hole unene, okwe tu pe omayele a kanghamena kOmbiibeli, otwa pumbwa okuulika olupandu mokupwilikina osho te tu lombwele nokutula moilonga omayele oo e tu pa.
4. Metwokumwe nOmuudifi 7:9, eenghatu dilipi tu na okuhenuka, ngeenge hatu pewa omayele?
4 Oshoshili kutya otashi dulika tu mone shidjuu okutambula ko omayele, unene tuu ngeenge ohatu a pewa kondadalunde. Otashi dulika nokuli shi tu udife nai. Omolwashike mbela? Nonande otu shii kutya inatu wanenena, otashi dulu okukala eshongo okutambula ko omayele, ngeenge oo te e tu pe okwa popi kondadalunde epuko lonhumba olo twa ninga. (Lesha Omuudifi 7:9.) Otashi dulika nokuli tu ninge omalipopilo. Otashi dulika tu lipule kutya omolwashike e tu pela omayele, ile tu ude nai omolwonghedi omo e e tu pa. Otashi dulika nokuli tu konge omapuko muye, ndele hatu lipopile hatu ti: ‘Oku na ngoo oufemba wokupa nge omayele? Naye oha ningi omapuko.’ Ngeenge otwa pewa omayele oo inatu hafela, otashi dulika tuhe a tambule ko, ile tu konge umwe oye e tu pe omayele oo twa hokwa.
5. Oshike hatu ka kundafana moshitukulwa eshi?
5 Moshitukulwa eshi, ohatu ka kundafana oihopaenenwa yopaMbiibeli yaavo va li inava tambula ko omayele nosho yo yaavo va li ve a tambula ko. Ohatu ka kundafana yo kutya oshike tashi dulu oku tu kwafela tu tambule ko omayele nokumona ouwa muo.
OVO VA LI INAVA TAMBULA KO OMAYELE
6. Oshike hatu lihongo konghedi omo ohamba Rehabeam ye linyenga e shi ya pewa omayele?
6 Diladila koshihopaenenwa shaRehabeam. Eshi a ninga ohamba yaIsrael, ovanhu ova li ve mu pula a pupaleke omutengi, oo xe, Salomo, e va twika. Opo nee Rehabeam okwa li a ya kovakulunhu vomuIsrael, opo a ka pule omayele e na sha nanghee e na okunyamukula ovanhu. Ovakulunhu ovo ove mu lombwela kutya ngeenge okwa ningi osho ovanhu tava pula, otave ke mu yambidida alushe. (1 Eeh. 12:3-7) Osha fa shi li ngaha kutya, Rehabeam ka li a hafela omayele oo a li a pewa. Onghee hano, okwa li a ka pula omayele amwe kovalumenhu ovo a kulila pamwe navo. Ovalumenhu ovo ova li ve na omido 40 nasha lwaapo, naasho osha yela kutya ova li ve na owino wonhumba. (2 Omaf. 12:13) Ashike pomhito oyo, ova pa Rehabeam omayele a puka. Ova li ve mu lombwela kutya na djuupaleke omutengi wovanhu. (1 Eeh. 12:8-11) Molwaashi Rehabeam okwa li a pewa omayele opavali a yoolokafana, okwa li e na okupula Jehova meilikano, opo a dule okushikula omayele oo e li mondjila. Ndele ponhele yaasho, okwa li a tokola okushikula omayele ovalumenhu ovanyasha. Oilanduliko oya li ya wilila po neenghono Rehabeam nosho yo ovanhu vomuIsrael. Nafye otashi dulika omayele oo hatu pewa hao alushe hatu kala twa hala okuuda. Ashike ngeenge okwa kanghamena kEendjovo daKalunga, natu a tambule ko.
7. Oshike hatu lihongo koshihopaenenwa shii shohamba Ussia?
7 Ohamba Ussia kaya li ya tambula ko omayele. Oya li ya ya moshihale shotembeli yaJehova, omo mwa li mwa pitikilwa ashike ovapristeri, ndele tai mu yambele. Ovapristeri vaJehova ove mu lombwela va ti: “Kashi fi oshilonga shoye, Ussia, u twiminine Omwene oitwiminifo, ndelenee oshovapristeli.” Ussia okwa li e linyenga ngahelipi? Ngeno okwa tambulile ko omayele nelininipiko, ndele ta fiye po otembeli meendelelo, otashi dulika ngeno Jehova e mu dimina po. Ponhele yaasho, “Ussia okwa handuka unene.” Omolwashike ina tambula ko omayele oo? Okwa li e udite kutya ota dulu okuninga keshe osho a hala, molwaashi oku li ohamba. Ashike Jehova hasho a li e shi tala ko ngaho. Omolwokuhadulika kwaye, Ussia okwa li a kwatwa koshilundu nokwa ‘kala omunashilundu fiyo okefiku lefyo laye.’ (2 Omaf. 26:16-21) Oshihopaenenwa shaUssia otashi tu hongo kutya kashi na nee mbudi kutya ofye oolyelye, ngeenge otwa anye omayele opaMbiibeli, Jehova ita ka kala vali e tu hokwa.
OVO VA LI VA TAMBULA KO OMAYELE
8. Job okwa li e linyenga ngahelipi, eshi a pewa omayele?
8 Mepingafano noihopaenenwa yelondwelo oyo twa dja nokukundafana, mOmbiibeli omu na oihopaenenwa iwa yaavo va nangekwa noupuna, molwaashi va tambula ko omayele. Tala koshihopaenenwa shaJob. Nonande okwa li omutilikalunga, ka li a wanenena. Eshi a li a wililwa po, oshe mu ningifa a kale netaleko lii. Nomolwaasho a li a pewa omayele kondadalunde kuElihu nosho yo kuJehova. Job okwa li e linyenga ngahelipi? Okwa li e a tambula ko nelininipiko. Okwa popya a ti: “Nda popya ndihe neendunge . . . handi alula eendjovo dange ndele handi lidilulula mondwi nomomute.” Jehova okwa nangeka noupuna Job omolwelininipiko laye. — Job 42:3-6, 12-17.
9. Ongahelipi Moses a tula po oshihopaenenwa shiwa, ngeenge tashi uya pokutambula ko omayele?
9 Moses oku li oshihopaenenwa shiwa, eshi a tambula ko epukululo, konima eshi a li a ninga epuko la kwata moiti. Pomhito imwe, okwa li a handuka, ndele ta ningi osho inashi wapalela Jehova. Omolwoshinima osho, Moses okwa li a kanifa oufembanghenda wokuya mEdu lEudaneko. (Num. 20:1-13) Eshi Moses a pula Jehova a talulule etokolo laye, Jehova okwe mu lombwela a ti: “Ino lombwela nge vali oshinima eshi.” (Deut. 3:23-27) Osho kasha li sha handukifa Moses. Ponhele yaasho, okwa li a tambula ko etokolo laJehova, na Jehova okwa twikila oku mu longifa a kwatele komesho oshiwana shaIsrael. (Deut. 4:1) Job naMoses aveshe ove li oihopaenenwa iwa kufye oyo hatu dulu okushikula, ngeenge tashi uya pokutambula ko omayele. Job okwa li a lundulula etaleko laye noka li a ninga omalipopilo. Moses okwa ulika kutya okwa tambula ko omayele aJehova mokukala omudiinini, nokuli nokonima eshi a li a kanifa oufembanghenda, oo a li a lenga unene.
10. (a) Metwokumwe nOmayeletumbulo 4:10-13, ouwa ulipi hatu ka mona, ngeenge ohatu tambula ko omayele? (b) Omaukwatya mawa elipi a ulikwa kwaavo va tambula ko omayele?
10 Ohatu mono ouwa ngeenge hatu shikula oihopaenenwa oyo ya tulwa po kovalumenhu ovadiinini, ngaashi Job naMoses. (Lesha Omayeletumbulo 4:10-13.) Ovamwatate novamwameme vahapu ova ninga sha faafana. Didilika osho omumwatate Emmanuel, wokoCongo, a popya shi na sha nelondwelo olo a li a pewa. Okwa ti: “Ovamwatate va pyokoka meongalo letu ova li va didilika kutya oupamhepo wange otau shongola nova li va kwafela nge. Onda li nda tula moilonga omayele avo, nosha li sha kwafela nge ndi henuke omaupyakadi mahapu.”b Omukokolindjila wokoCanada wedina Megan okwa popya shi na sha nomayele a ti: “Omayele oo hao nda li nda hala okupewa, ashike oo nda li nda pumbwa.” Omumwatate wokoCroatia wedina Marko okwa ti: “Onda kufwa oinakuwanifwa. Ashike eshi nda diladila shi na sha nomayele oo nda pewa, osha kwafela nge ndi tungulule ekwatafano lange naJehova.”
11. Omumwatate Karl Klein okwa popya shike shi na sha nokutambula ko omayele?
11 Omumwatate Karl Klein, oo a li oshilyo shOlutuwiliki, oku li oshihopaenenwa shiwa, ngeenge tashi uya pokutambula ko omayele. Mondjokonona yaye yonghalamwenyo, okwa popya eshi a li a pewa omayele a kwata moiti pomhito imwe komumwatate Joseph F. Rutherford, oo a li kaume kaye kopofingo. Omumwatate Klein okwa dimina kutya potete ka li a hafela omayele oo a li a pewa. Okwa ti: “Oshikando sha ka shikula ko, eshi [omumwatate Rutherford] a mona nge, okwa popifa nge te limemesha a ti, ‘Wa uhala Karl!’ Molwaashi onda li natango nda handuka, onde mu popifa handi ngonene. Okwa kunghilila nge a ti: ‘Karl, lungama! Ondiaboli otai ku hongaula!’ Onda nyamukula nda fya ohoni nda ti: ‘Nghi na oupyakadi naave mumwatate Rutherford.’ Omumwatate Rutherford okwa li e shii kutya onda handuka. Onghee okwa endulula elondwelo laye, ndele ta ti, ‘Ondi udite ko. Kala ashike wa lungama. Ondiaboli otai ku hongaula.’ Okwa li e li mondjila! Ngeenge otwa kala twa handukila omumwatate, unene tuu ngeenge a popya oshinima osho e na oufemba wokupopya . . . , kungaho ohatu pe Ondiaboli omhito yoku tu hongaula.”c (Ef. 4:25-27) Omumwatate Klein okwa li a tambula ko omayele omumwatate Rutherford, nova twikila okukala omaume opofingo.
OSHIKE TASHI DULU OKU TU KWAFELA TU TAMBULE KO OMAYELE?
12. Ongahelipi elininipiko tali dulu oku tu kwafela tu tambule ko omayele? (Epsalme 141:5)
12 Oshike tashi dulu oku tu kwafela tu tambule ko omayele? Otwa pumbwa okukala ovalininipiki, opo tu kale tu shii kutya inatu wanenena nohatu dulu okuya pomunghulo omafimbo amwe. Ngaashi sha popiwa pehovelo, Job okwa li e na etaleko la puka. Ndele lwanima okwa li a lundulula okudiladila kwaye, na Jehova okwa li e mu nangeka noupuna. Omolwashike mbela? Omolwaashi Job okwa li omulininipiki. Okwa ulika kutya omulininipiki, eshi a tambula ko omayele aElihu, nonande Elihu okwa li oshinovele kuye. (Job 32:6, 7) Elininipiko otali dulu yo oku tu kwafela tu tule moilonga omayele, nonande otu udite kutya inatu wana oku a pewa, ile oo te e tu pe oshinovele kufye. Omukulunhuongalo umwe wokoCanada okwa ti: “Ohatu ka dula ashike okuninga exumokomesho, ngeenge otwa pewa omayele kuvamwe, molwaashi ihatu dulu okumona omapuko etu fye vene.” Atushe otwa hala okukulika oiimati yomhepo, okukala ovaudifi va pyokoka nosho yo ovahongi ovanekeka. — Lesha Epsalme 141:5.
13. Otu na okutala ko ngahelipi omayele oo hatu pewa?
13 Kala wa tala ko omayele e li ohole oyo hatu ulikilwa kuKalunga. Jehova okwe tu halela osho sha denga mbada. (Omayel. 4:20-22) Ngeenge te tu pe omayele okupitila mEendjovo daye, moishangomwa ya kanghamena kOmbiibeli, ile movaitaveli vakwetu, ovo va pyokoka, kungaho ota ulike kutya oku tu hole. Ovaheberi 12:9, 10 ova ti: ‘Ohe tu pe omayele omolwouwa wetu.’
14. Oshike tu na okuyandja elitulemo kusho, ngeenge hatu pewa omayele?
14 Yandja elitulemo komayele, ndele hakonghedi omo taa yandjwa. Omafimbo amwe, otashi dulika tu kale tu udite kutya omayele inatu a pewa monghedi tai wapalele. Oshoshili kutya keshe oo ta yandje omayele oku na oku a yandja pahole, opo a dule okutambulwa ko.d (Gal. 6:1) Ashike ngeenge ofye hatu pewa omayele, otashi ka kala pandunge okuyandja elitulemo ketumwalaka, nonande otashi dulika tu diladile kutya omunhu oo e tu pa omayele oye a li a wana oku a pewa. Otashi dulika tu lipule kutya: ‘Nonande inandi hafela onghedi omo omayele a yandjwa, mbela ope sha osho handi lihongo mo muo? Mbela ohandi ka mona mo ngoo ouwa, ngeenge ohandi yandje ashike elitulemo kwaao e a yandja?’ Otashi ka kala pandunge kufye okukonga onghedi omo hatu dulu okumona ouwa momayele keshe oo hatu pewa. — Omayel. 15:31.
PULA OMAYELE, NDELE TO MONO MO OUWA
15. Omolwashike tu na okupula omayele?
15 Ombiibeli oye tu ladipika tu pule omayele. Omayeletumbulo 13:10 okwa ti: “Pwaava hava tambula omapukululo, ope nounongo.” Osho oshoshili. Ovo hava pula omayele, ponhele ashike va teelele umwe a katuke eenghatu e va pe omayele, ohava ningi exumokomesho linene lopamhepo, shi dulife ovo ihave a kongo. Onghee hano, kala ho katuka tete u pule omayele.
Omolwashike omumwameme omunyasha e na okupula omayele komumwameme oo a pyokoka? (Tala okatendo 16)
16. Omeenghalo dilipi tashi dulika tu pule omayele?
16 Onaini tashi dulika tu pule ovaitaveli vakwetu omayele? Natu ka taleni keenghalo donhumba. (1) Omumwameme umwe okwa pula omuudifi, oo a pyokoka, e mu waimine, eshi ta i komukonakoni waye. Lwanima, okwe ke mu pula omayele e na sha nanghee e na okuxwepopaleka ounghulungu waye wokuhonga. (2) Omumwameme ina hombolwa, oo a hala okulanda oikutu, okwa pula omumwameme, oo a pyokoka, opo e mu pe omayele e na sha nanghee ta dulu okuhoolola oikutu tai wapalele. (3) Omumwatate okwa pewa a yandje oshipopiwa shomoipafi oshikando shotete. Onghee okwa ka pula omupopi omunekeka a pwilikine koshipopiwa shaye meongalo noku mu pe omayele taa tungu, e na sha naapo a pumbwa okuxwepopala. Nokuli nomumwatate, oo a kala ta yandje oipopiwa oule womido, oha pula omayele komupopi omunekeka noku a tula moilonga.
17. Ongahelipi hatu dulu okumona ouwa momayele?
17 Moivike, ile meemwedi twa taalela, atusheni otashi dulika tu ka pewe omayele kondadalunde, ile monghedi inai yukilila. Ngeenge osho osha ningwa, natu dimbulukeni oitwa oyo twa dja nokukundafana. Kala omulininipiki. Yandja elitulemo komayele, ndele hakonghedi omo a yandjwa. Tula moilonga omayele oo wa pewa. Dimbuluka kutya kape na oo e shii keshe shimwe. Eendjovo daKalunga oda popya kutya ohatu ka ‘mona eendunge,’ ngeenge otwa ‘pwilikine kepukululo nokwiitavela outekuduliko.’ — Omayel. 19:20.
EIMBILO 124 Kala alushe omudiinini
a Ovapiya vaJehova ove shii kutya osha fimana okupwilikina komayele a kanghamena kOmbiibeli noku a tula moilonga. Ashike pefimbo opo tuu opo, ohashi kala shidjuu oku a tambula ko. Omolwashike shi li eshongo? Oshike tashi dulu oku tu kwafela tu mone ouwa momayele oo hatu pewa?
b Omadina oo hao ovanhu ovo lelalela.
c Tala Oshungonangelo yOshiingilisha ye 1 Oktoba 1984, ep. 21-28.
d Moshitukulwa tashi shikula ko, ohatu ka kundafana nghee ovo tava yandje omayele tava dulu oku shi ninga nelungi.