“Ou muningholi” okwa ninga “eyovi”
“Ou muningholi ota ka ninga eyovi, naau munini ota ningi oshiwana sha pama.”—JESAJA 60:22.
1, 2. (a) Omolwashike omilaulu da tuvikila edu kunena? (b) Ongahelipi ouyelele waJehova wa kala tau xumu komesho mokuminikila kombada yoshiwana shaye?
MILAULU otadi tuvikile edu, nomulaulu woilemo oiwana, ndelenee . . . Omwene ota ka [minikila kombada yoye, NW], noshinge shaye tashi ka monika kombada yoye.” (Jesaja 60:2) Eendjovo edi oda hokolola nawa onghalo yokombada yedu okudja mo 1919. Oukwakriste owa ekelashi edidiliko lokukala po kwopauhamba kwaJesus Kristus, “ouyelele wounyuni.” (Johannes 8:12; Mateus 24:3) ‘Omolwehandu linene’ laSatana, omukulunhu ‘wovapangeli vounyuni ou womilaulu,’ efelemido eti-20 ola kala efimbo loukwanyanya uhanauni neenghono mondjokonona yovanhu. (Ehololo 12:12; Ovaefeso 6:12) Konyala ovanhu vahapu ove li momilaulu dopamhepo.
2 Ndele nande ongaho, ouyelele otau minikile kunena. Jehova ota ‘minikile’ kombada yovapiya vaye, oshixupe shovavaekwa, ovo ve li ovakalelipo vokombada yedu ‘vomukainhu’ waye wopafaneko womeulu. (Jesaja 60:1, NW) Unene tuu eshi va mangululwa okudja moukwatwa muBabilon mo 1919, vo ova ulika oshinge shaKalunga ‘nouyelele wavo owa minikila moipafi yovanhu.’ (Mateus 5:16) Okudja mo 1919 fiyo omo 1931, ouyelele wOuhamba owa kala tau yela nokuyelelela eshi ava va ekelashi oshixupe shomadiladilo aBabilon oo kwa li e va manga. Ova hapupala momuvalu va ninga omayovi omilongo eshi Jehova ta wanifa po eudaneko laye: “Oshili, ohandi ka ongela oshixupe shaIsrael noku va eta kumwe ngaashi eedi moshiunda, ngaashi ongudu youfita weedi moixwa yado, ndee tapa ka kala euyaano lovanhu vahapu.” (Mika 2:12) Mo 1931, oshinge shaJehova kombada yoshiwana shaye osha kala unene shi wetike mokutambula ko edina Eendombwedi daJehova.—Jesaja 43:10, 12, NW.
3. Osha monika ngahelipi kutya ouyelele waJehova otau ka minikila vamwe ve he fi ovavaekwa?
3 Mbela Jehova ota minikile ashike kombada yoshixupe shovavaekwa “oshiunda shinini”? (Lukas 12:32, OB-1954) Hasho. Oshifo shoThe Watch Tower ye 1 Septemba 1931 osha ulika kongudu ikwao. Okupitila meyelifilo liwa laHesekiel 9:1-11, okwa ulika kutya omulumenhu e na oishangifo oo a tumbulwa meevelishe odo oku lile po oshixupe shovavaekwa. Oolyelye ovo va didilikwa moipala ‘komulumenhu’ oo? “Eedi dimwe,” odo di na eteelelo lokukala nomwenyo fiyo alushe moparadisa kombada yedu. (Johannes 10:16, OB-1986; Epsalme 37:29, OB-1986) Mo 1935, ongudu ei ‘yeedi dimwe’ oya didilikwa i li ‘ongudu inene yomoiwana aishe’ oyo ya monika memoniko lomuyapostoli Johannes. (Ehololo 7:9-14) Okudja mo 1935 fiyo opaife, elitulemo lihapu otali yandjwa mokwoongela ongudu inene.
4. Oolyelye ve li ‘eehamba’ nosho yo “oiwana” oyo tai popiwa kuJesaja 60:3?
4 Oilonga ei yokwoongela oya ulikwa mexunganeko laJesaja tali ti: “Oiwana otai ka ya kouyelele woye neehamba okeenhevilimo doye.” (Jesaja 60:3) ‘Eehamba’ odo tadi popiwa apa odo oolyelye? Odo oshixupe sho 144 000 ovo ve li ovafyuululi vOuhamba womeulu pamwe naJesus Kristus nova kala tava kwatele komesho moilonga yokuyandja oundombwedi. (Ovaroma 8:17; Ehololo 12:17; 14:1) Kunena, omayovi manini oshixupe shovavaekwa oku dulike kokule ‘koiwana,’ oyo i na eteelelo lokombada yedu noye uya kuJehova opo i hongwe nokushiva yo vamwe va ninge sha faafana.—Jesaja 2:3.
Ovapiya vaJehova ovaladi
5. (a) Oushili ulipi po tau ulike kutya ouladi woshiwana shaJehova inau shuna pedu? (b) Oilongo ilipi oyo ya li nehapupalo la tongomana mo 1999? (Tala komusholondodo pepandja 27-30.)
5 Eendombwedi daJehova dopefimbo lopaife inadi ulika tuu ouladi momukokomoko aushe wefelemido eti-20! Ndele nande pe na omafininiko oo taa xumu komesho, ouladi wado inau ninipala eshi omudo 2000 tau ehene popepi. Natango oda tala ko elombwelo laJesus la kwata moiti: “Indeni hano ka ningeni ovanhu [vomoiwana aishe, NW] ovalongwa vange.” (Mateus 28:19, 20) Omuvalu wovaudifi vonghundana iwa omudo woilonga waxuuninwa wefelemido eti-20 owa hanga oshitwa shopombada sho 5 912 492. Ova longifa omuvalu ukumwifi weevili dihapu adishe kumwe di fike po 1 144 566 849 mokupopya navamwe shi na sha naKalunga nomalalakano aye. Ova ninga omalishuneko e fike po 420 047 796 kwaavo ve na ohokwe nova ninga omakonakonombibeli opeumbo 4 433 884 oshali. Kali fi tuu ehokololo likumwifi loilonga youladi!
6. Elongekido lipe lilipi po la ningwa omolwovakokolindjila, nosha eta elinyengo la tya ngahelipi?
6 Januali womudo wa dja ko, Olutuwiliki ola shiivifa elunduluko meevili odo hadi pulwa ovakokolindjila. Vahapu ova longifa ouwa ou okuya monghatu youkokolindjila wondjikilile ile moukwafelikokolindjila. Pashihopaenenwa, pefimbo leemwedi nhee dotete dokalindeli komudo 1999, oshitaimbelewa shaHolanda osha mona omaindilo ovakokolindjila vondjikilile e dulife oikando ine pomaindilo oo a monikile pefimbo la faafana omudo wa ka lupuka. Ghana ota lopota: “Okudja pefimbo eshi elunduluko leevili dovakokolindjila la ya moilonga, omuvalu wovakokolindjila vetu vondjikilile owa londa pombada.” Momudo woilonga 1999, omuvalu wovakokolindjila mounyuni aushe okwa li u fike po 738 343—euliko likumwifi ‘lokudiinina shili oilonga iwa.’—Titus 2:14.
7. Ongahelipi Jehova a nangeka noupuna oilonga youladi yovapiya vaye?
7 Mbela Jehova okwa nangeka noupuna oilonga ei youladi? Heeno. Okupitila muJesaja okwa ti: “Yelula omesho oye keembinga neembinga, u tale: aveshe ova ongala, ovamwoye ovamati tava di kokule novamwoye oukadona tava humbatwa.” (Jesaja 60:4) Ovavaekwa “ovamati” nosho yo “oukadona” ovo va ongelwa natango otava longele Kalunga nouladi. Nopaife eedi dimwe daJesus otadi ongelwa opo di ame kombinga yovavaekwa vaJehova “ovamati” nosho yo “oukadona” moilongo i li 234 mwa kwatelwa ounhunhu vomefuta.
“Oshilonga keshe shiwa”
8. ‘Omoilonga iwa’ ilipi omo Eendombwedi daJehova di li de lipyakidila?
8 Ovakriste ove na oshinakuwanifwa shokuudifa onghundana iwa yOuhamba nokukwafela ovo ve na ohokwe opo va ninge ovahongwa. Ndele vo ova “wanenena oshilonga keshe shiwa.” (2 Timoteus 3:17, eendada ofye twe di shanga da endama.) Hano, ohava file oshisho nohole omaukwaneumbo avo, ohava yakula ovaenda, nohava talele po ovo tava ehama. (1 Timoteus 5:8; Ovaheberi 13:16) Ovaliyambi otava longo meeproyeka ngaashi odo dokutunga Omalupale Ouhamba—oilonga oyo tai yandje yo oundombwedi. MuTogo, konima yokutunga olupale limwe, ovakwatelikomesho vongeleka yoshiveva yaapo okwa li va hala okuuda kutya omolwashike Eendombwedi daJehova da dula okutunga etungo lado vene omanga ongeleka i na okufuta ovanhu vokutunga. Togo ota lopota kutya okutungwa kwOmalupale Ouhamba ongushu oku na enwefemo liwa kovashiinda nosha ningifa ovanhu vamwe opo va kendabale va konge eenhele dokukala ile va tunge omaumbo moshitukulwa omo tamu ka tungwa omalupale.
9. Eendombwedi daJehova ode linyenga ngahelipi eshi oiponga ya holoka po?
9 Eemhito dimwe osha pumbiwa pu longwe oilonga iwa ikwao. Oilongo ihapu pefimbo lomudo woilonga wa ka lupuka okwa li ya dengwa koiponga, naluhapu ovanhu votete okuyandja ekwafo ovo Eendombwedi daJehova. Pashihopaenenwa, oshitukulwa shinene shaHonduras okwa li sha hanaunwa po koshikungulu hashi ifanwa Mitch. Divadiva, oshitaimbelewa osha tula po okomitiye yopaulumomhumbwe opo i longekide omakwafo opaulumomhumbwe. Eendombwedi muHonduras nosho yo moilongo ikwao oda yandja oikutu, oikulya, omiti, nosho yo oilongifo ikwao oyo ya fimana. Eekomitiye dOkutunga domOshitukulwa oda longifa oungoba wado okutungulula omaumbo. Divadiva, ovamwatate ovo va li va ninga oihakanwa yoshiponga ova kwafelwa opo va alukile komalipyakidilo avo efiku keshe. MuEcuador, Eendombwedi daJehova oda kwafela ovamwaxe eshi efundja la kwata moiti la hanauna po omaumbo amwe. Konima yokumona onghedi yomupondo oyo da ungaunga nayo onghalo, omukwanambelewa umwe wepangelo okwa ti: “Ngeno okwa li handi dulu okukuta ongudu ei, ngeno ohandi ka longa oilonga ikumwifa! Ovanhu ngaashi nye ove na okukala ve li moitukulwa aishe younyuni.” Oilonga iwa ya tya ngaha otai fimanekifa Jehova Kalunga notai ulike kutya ‘eliyandjo letu lometilokalunga otali kwafa moinima aishe.’—1 Timoteus 4:8, yelekanifa NW.
Otave “uya, tava tuka ngaashi oshilemo”
10. Nonande omuvalu wovavaekwa tau ninipala, omolwashike edina laJehova tali udifilwa mounyuni aushe inashi monika nande onale?
10 Paife Jehova ota pula: “Oolyelye ovo tave uya, tava tuka ngaashi oshilemo nongaashi eenghuti [tadi ya koihadi yado, OB-1986]? Heeno, eenhunhu domefuta tadi teelele nge nomawato aTarsis a kwatela komesho a ete ovamwoye vokokule . . . Novanailongo otava tungulula omakumahote oye, neehamba davo otadi ke ku longela.” (Jesaja 60:8-10) Ovo va li ve linyenga tete ‘kokuminikila’ kwaJehova kombada yavo ova li ‘ovanamati’ vaye, Ovakriste ovavaekwa. Opo nee ope uya ‘ovanailongo,’ ongudu inene, oyo tai yakula noudiinini ovamwaxe ovavaekwa notai shikula ewiliko lavo mokuudifa onghundana iwa. Hano, nande omuvalu wovavaekwa tau ninipala, edina laJehova otali udifilwa mounyuni aushe inashi monika nande onale.
11. (a) Oshike tashi twikile natango noshi na oshidjemo sha shike mo 1999? (b) Oilongo ilipi oyo ya li nomivalu da tongomana mo 1999? (Tala komusholondodo pepandja 27-30.)
11 Oshidjemo, omamiliyona otaa mboboloka ‘ngaashi eenghuti tadi ya koihadi yado,’ nokumona ouhondameno meongalo lopaKriste. Omayovi omafele ohaa wedwa mo omudo keshe, nondjila oya yeulukila natango vahapu. Jesaja ota ti: “Oivelo yoye otai kala alushe ya yeululwa, omutenya noufiku itai idilwa po, opo u etelwe oupuna woiwana.” (Jesaja 60:11) Omudo wa dja ko ovanhu ve fike po 323 439 ova ninginifwa shi li euliko leliyandjo lavo okuliyandjela Jehova, ndele omivelo ine di pata natango. “Omamona oiwana aishe,” oilyo yongudu inene, natango otai pitile mudo. (Haggai 2:7) Kape na ou a hala okufiya po omulaulu ta ka shunifwa ko. (Johannes 12:46) Aveshe ovo va tya ngaha inava kanifa nande olupandu lavo okupandula ouyelele!
Ova taalela omapataneko nove he na oumbada
12. Ongahelipi ovo ve hole omilaulu va kendabala okudima ouyelele?
12 Ovo ve hole omilaulu ove tonde ouyelele waJehova. (Johannes 3:19) Vamwe ova kendabala nokuli opo va dime ouyelele oo. Osho kashi fi oshinima inashi teelelwa. Nokuli naJesus, oo e li “ouyelele ou washili, hau minikile omunhu keshe,” okwa yolwa, okwa patanekwa nohauxuuninwa okwa dipawa kovanhu vomoshilongo shavo. (Johannes 1:9) Mefelemido eti-20 alishe, Eendombwedi daJehova nado yo oda kala tadi shekwa, tadi tulwa meedolongo, oilonga yado tai shilikwa noda dipawa nokuli eshi tadi ulike ouyelele waJehova. Omido opo da di ko, ovapataneki ova tandavelifa oipupulu moikundaneki kombinga yaavo hava ulike ouyelele waKalunga. Vamwe okwa li va hala ovanhu va itavele kutya Eendombwedi daJehova ovanhu va nyika oshiponga nonokutya ove na okushilikwa. Ndele mbela ovapataneki va tya ngaha ova pondola ngoo?
13. Mokuyandja oushili nelungi u na sha noilonga yetu koikundaneki osha eta oshidjemo shashike?
13 Hasho. Opo tashi shiiva, Eendombwedi daJehova oda ya koikundaneki nokuyelifa oushili. Oshidjemo, edina laJehova ola tandavelifwa moifokundaneki nomeeradio nosho yo meeTV. Eshi osha li noshidjemo shiwa koilonga yokuudifa. Pashihopaenenwa muDenmark, koTV yopashiwana okwa li oprograma i na oshipalanyole tashi ti kutya “Omolwashike eitavelo lOvadenmark tali shuna pedu.” Eendombwedi daJehova nado okwa li yo da pulwapulwa pamwe navamwe. Konima yaasho, omukainhu oo a tala oprograma okwa ti: “Osha li sha yela filufilu kutya olyelye e na omhepo yaKalunga.” Okwa hovelwa naye ekonakono.
14. Nande otashi ke va udifa onya, meni lefimbo lixupi ovapataneki otava ka fininikwa va dimine shike?
14 Eendombwedi daJehova odi shii kutya otadi ka patanekwa kuvahapu mounyuni ou. (Johannes 17:14) Ndele nande ongaho, otadi pamekwa kexunganeko laJesaja: “Ovana ovamati vovahepeki voye, otave ke uya kuove tava ende va petama, naaveshe ava ve ku dina otava wile oombe keemhadi doye, ndee tave ku ifana: Sion, oshilando shOmwene, shOmuyapuki waIsrael.” (Jesaja 60:14) Omolweudonya lavo, diva ovapataneki otava ka mona kutya, doshili, okwa li tava lwifa Kalunga ye mwene. Olyelye ta dulu okufindana molwoodi la tya ngaha?
15. Ongahelipi Eendombwedi daJehova da “nyama omashini oiwana,” nongahelipi eshi sha ulikwa mehongo lado osho yo moilonga yado yevangeli?
15 Natango Jehova ota udaneke: “Ohandi ku tala ko, u ninge etumbalo laalushe . . . Ndele ove to ka [nyama, NW] omashini oiwana ndee to ka nyama komavele eehamba, ndele ove to ka shiiva nge nokutya, Aame Omwene, [omuxupifi, OB-1986] woye.” (Jesaja 60:15, 16) Heeno, Jehova oye Omuxupifi woshiwana shaye. Ngeenge otave lineekele muye, otava ka kala po ‘fiyo alushe.’ Ndele otava ka “nyama omashini oiwana,” mokulongifa eedjo odo tadi monika mokuxumifa komesho elongelokalunga lashili. Pashihopaenenwa, okulongifa okombiyuta pandunge nosho yo omakwatafano opaungoba okwe shi ningifa shipu opo Oshungonangelo i nyanyangidwe oshita momalaka 121 nosho yo oAwake! momalaka 62. Opa totwa oprograma yokombiyuta yokondadalunde i kwafele mokutoloka oNew World Translation momalaka mape, nokutoloka kwa tya ngaha otaku hafifa unene. Eshi Ombibeli yOmishangwa dopaKriste dOshigreka kwa li ya yandjwa mo 1999 melaka lOshikroasia, vahapu ova pitifa omahodi ehafo. Omumwatate umwe omunamido okwa ti: “Ombibeli ei onda kala nde i teelela efimbo lile. Paife ohandi dulu okufya nombili!” Etandavelifo loNew World Translation ya wana po ile oshitukulwa shayo ola koya pomamiliyona 100 momalaka 34.
Omifikamhango da denga mbada
16, 17. (a) Nande oshidjuu, omolwashike sha fimana okudiinina omifikamhango daJehova da denga mbada? (b) Oshimoniwa shilipi po tashi ulike kutya ovanyasha otava dulu okuhenuka okunyatekwa kounyuni?
16 Jesus okwa ti: “Ou ta longo owii, ota tondo ouyelele.” (Johannes 3:20) Mepingafano naasho, ava tava kala mouyelele, ove hole omifikamhango da tumbala daJehova. Okupitila muJesaja, Jehova okwa ti: “Ovanhu voye otava ka kala aveshe ovayuki.” (Jesaja 60:21a) Otashi dulika shi kale eshongo okudiinina omifikamhango douyuki mounyuni omo onyata yoipala, okufufya, olwisho nokulinenepeka ku li apeshe. Pashihopaenenwa, moilongo imwe, omaxupilo otaa xumu komesho neendelelo noshi li shipu okuhongoloka nokukala alushe nelalakano lokulalakanena oinima yopamaliko. Ndelenee, Paulus okwa londwela: “Ava va hala okupunapala, otava wile momahongaulo nomomwiyo nomouhalu uhapu woulai nowoiponga, tau ninginifa ovanhu menyonauko nomekano.” (1 Timoteus 6:9) Kashi nyikifa tuu oluhodi ngeenge umwe ta ningine mongeshefa ndele ta yambe po oinima oyo ya fimanenena doshili, ngaashi okweendafana kwopaKriste, oilonga iyapuki, omafinamhango opaenghedi, nosho yo oinakuwanifwa youkwaneumbo.
17 Okudiinina omifikamhango dopauyuki otashi dulika shi kale shidjuu kovanyasha, unene tuu molwaashi oomakula vavo vahapu ohava kufa ombinga melongifo loingangamifi nomonyata yoipala. MuSuriname okakadona komido 14 kofikola okwa li ka pulwa kokamati kawa mokutala va ye momilele. Okakadona oke shi anya, noka yelifa kutya Ombibeli oya dilika oinima ya tya ngaho kovanhu inava hombolafana. Oukadona vakwao kofikola ove ka sheka nova kendabala oku ka fininika ka lundulule omadiladilo ako, tava ti kutya keshe umwe okwa hala okunangala nokamati oko. Natango tuu okakadona okanyasha oka kala ka dika eenyala medu. Konima yoivike yonhumba okamati oka monika kutya oke na HIV noka hovela okuyahama neenghono. Okakadona okwa li ka hafa unene eshi ka dulika koshipango shaJehova ‘shokulidilika ohole yoipala.’ (Oilonga 15:28, 29) Eendombwedi daJehova odi udite etumba omolwovanyasha ovo ve li mokati kado ovo hava tokola toko okushikula osho shi li mondjila. Eitavelo lavo nolovakulunhu vavo otali ‘fimanekifa’ edina laJehova Kalunga.—Jesaja 60:21b.
Jehova okwa yandja ehapupalo
18. (a) Oinima inene ilipi Jehova a ningila oshiwana shaye? (b) Oumbangi washike tau ulike kutya ekulo otali ka twikila, naavo tava kala ve li mouyelele otava ka mona eteelelo lashike likumwifi?
18 Heeno, Jehova oha yandje ouyelele koshiwana shaye, ohe shi nangeke noupuna, ohe shi wilike nohe shi pameke. Mefelemido eti-20 osha mona ewanifo leendjovo daJesaja: “Ou muningholi ota ka ninga eyovi, naau munini ota ningi oshiwana sha pama. Ame Omwene nda hala oku shi ninga diva pefimbo lasho.” (Jesaja 60:22) Okudja mokangudu kanini mo 1919, “ou muningholi” okwa ninga e dule “eyovi.” Ndele ekulo la tya ngaha inali fika natango pexulilo! Omudo wa dja ko ovanhu ve fike po 14 088 751 ova li pedano lEdimbuluko lefyo laJesus. Vahapu vomuvo kave fi Eendombwedi de lipyakidila. Otwa hafa eshi va li pedano olo la fimana, nohatu va shivi va kale nokuuya kouyelele. Natango Jehova ota yandje ouyelele muhapu koshiwana shaye. Omivelo dokuuya mehangano laye natango oda yeuluka. Hano atusheni natu kale twa tokola toko tu kale mouyelele waJehova. Eshi itashi ke tu etela tuu omanangeko noupuna paife! Naashi itashi ke tu etela tuu enyaku monakwiiwa eshi eshito alishe tali ka hambelela Jehova nokunyakukwa omolwouyelele unene woshinge shaye!—Ehololo 5:13, 14.
Oto dulu okuyelifa?
• Oolyelye tava ulike oshinge shaJehova momafiku aa axuuninwa?
• Oshike tashi ulike kutya ouladi woshiwana shaJehova inau ninipala?
• Imwe yomoilonga iwa oyo ye lipyakidilwa nayo kEendombwedi daJehova ilipi po?
• Nonande hatu patanekwa nonyanya, otu na elineekelo lashike?
[Chart on page 17-20]
1999 SERVICE YEAR REPORT OF JEHOVAH’S WITNESSES WORLDWIDE
(See bound volume)
[Efano pepandja 15]
Ovanhu natango otava mbobolokele kehangano laJehova
[Efano pepandja 16]
Otwa hafa eshi Jehova a yeulula omuvelo omolwaavo ve hole ouyelele