Oshinge shaJehova otashi minikile oshiwana shaye
“Omwene ota kala ouyelele woye waalushe.” —Jesaja 60:20.
“OMWENE okwa hokwa oshiwana shaye; ovalininipiki te va [wapeke nexupifo, NW].” (Epsalme 149:4) Osho omupsalme wonale a popya, nondjokonona oya koleka oshili yeendjovo daye. Ngeenge oshiwana shaJehova osha kala oshidiinini, ote shi file oshisho, ote shi imifa oiimati noku shi amena. Momafimbo onale, okwe shi pa efindano okufinda ovatondi vasho. Kunena, ote shi kaleke sha pama pamhepo note shi shilipalekele exupifo le likolela mekulilo laJesus. (Ovaroma 5:9) Eshi ohe shi ningi molwaashi ova wapala momesho aye.
2. Nonande oshiwana shaKalunga otashi shakeneke omapataneko, oshi na elineekelo lilipi?
2 Doshili, mounyuni wa pwipwikilwa komilaulu, ovo ‘ve li metilokalunga’ otava ka shakeneka omahepeko. (2 Timoteus 3:12) Ndele nande ongaho, ovapataneki Jehova oku va wete, note va londwele ta ti: “Keshe oshiwana nouhamba itau ke ku longela, otau xulu po, noiwana ei otai dimwa po sheke.” (Jesaja 60:12) Kunena, omahepeko otaa holoka po meenghedi dihapu. Moilongo imwe, ovapataneki otava kendabala okungabeka ile okushilika Ovakriste vashili mokulongela Jehova kwavo. Moilongo imwe, ovapataneki ovakwanyanya ohava ponokele ovalongeli vaJehova palutu nokuxwika po oiniwe yavo. Ndelenee dimbuluka kutya Jehova okwa tokola nale oilanduliko yepataneko keshe tali tu omhinge newanifo lehalo laye. Ovapataneki otava ka ponya. Ovo tava lwifa Sion, mokulwifa ovana vaye kombada yedu, itava dulu okupondola. Eli kali fi mbela eshilipaleko tali tu omukumo, la dja kuKalunga ketu munene, Jehova?
Va nangekwa noupuna shi dule pwaasho va teelela
3. Ewapalo nokwiimika oiimati kwovalongeli vaJehova okwa fanekwa ngahelipi?
3 Oshili oyoyo kutya pefimbo lomafiku axuuninwa onghalelo ei yoinima, Jehova okwa nangeka noupuna oshiwana shaye shi dulife pwaasho sha teelela. Unene tuu eshi a wapeka onhele yaye yeilikano kanini nakanini nosho yo ovo ve li mo va humbata edina laye. Paxunganeko laJesaja, Jehova ota lombwele Sion ta ti: “Oshinge shaLibanon otashi ke uya kuove, omiti domisipressi nomiplatani nomiyandi okufeweka onhele youyapuki wange; oshilyatelo sheemhadi [dange, NW] ohandi ke shi fimanekifa.” (Jesaja 60:13) Eemhunda da tuvikilwa kofuka tai hape otadi monika nawa neenghono. Omiti domafo a hapa oo omafaneko a yeleka ewapalo nokwiimika oiimati kovalongeli vaJehova.—Jesaja 41:19; 55:13.
4. ‘Ouyapuki’ nosho yo “oshilyatelo sheemhadi” daJehova oshike, noya wapekwa ngahelipi?
4 ‘Ouyapuki’ nosho yo “oshilyatelo sheemhadi” daJehova oyo ya tumbulwa muJesaja 60:13 oshike? Omautumbulilo oo otaa ulike koihale yotembeli ya kula yopamhepo yaJehova, oyo i li elongekido lokupopya naye meilikano okupitila muJesus Kristus. (Ovaheberi 8:1-5; 9:2-10, 23) Jehova okwa tumbula elalakano laye okufimanekifa otembeli oyo yopamhepo mokwoongela ovanhu vomoiwana aishe ve uye ve mu longele mo. (Haggai 2:7) Jesaja okwa mona nale eemhunga dovanhu da dja moiwana aishe tadi mbobolokele komhunda yaJehova yelongelokalunga ya yeluka. (Jesaja 2:1-4) Omido omafele da pita, omuyapostoli Johannes okwa mona memoniko ‘ongudu inene ya nyengana okuvalwa yomoiwana aishe noyomomaludi aeshe noyomovanhu aveshe noyomomalaka aeshe.’ Vo ova li va fikama “komesho yolukalwapangelo laKalunga, tave mu [longele oilonga iyapuki, NW] omutenya noufiku motembeli yaye.” (Ehololo 7:9, 15) Eshi omaxunganeko aa a wanifwa mefimbo letu, eumbo laJehova ola wapekwa moipafi yetu.
5. Elunduluko linene lilipi la etela ovana vaSion ouwa?
5 Ashishe osho kasha li tuu elunduluko linene la etela Sion ouwa! Jehova ota ti: “Osheshi owa li wa efiwa nowa handukilwa nowa li u he na eendafano, paife ohandi ku [tale] ko, u ninge etumbalo laalushe, ehafo komaludalo fiyo komaludalo.” (Jesaja 60:15) Okuya pexulilo loita yotete younyuni, ‘Israel yaKalunga’ oya mona oixuna yehanauno oule wokafimbo. (Ovagalati 6:16) Okwa li e udite a “efiwa,” omolwaashi ovana vaye kombada yedu kava li va uda ko nawa ehalo laKalunga li na sha navo. Opo nee, mo 1919, Jehova okwa pepaleka ovapiya vaye ovavaekwa, nokudja opo okwe va nangeka noupuna nehepuluko likumwifi lopamhepo. Kakele kaasho, mbela eudaneko olo li li movelishe ei itali hafifa tuu? Jehova ota ka tala ko Sion e li “etumbalo.” Heeno, ovana vaSion nosho yo Jehova mwene, otava ka kala ve udite etumba molwaSion. Ota ka kala “ehafo,” osheetifi shehafo linene. Naashi itashi ka kala ashike oshinima shopokafimbo. Okuhokiwa kwaSion, ngaashi e lilwe po kovana vaye vokombada yedu, otaku ka kala po “komaludalo fiyo komaludalo.” Itaku ka xula po nande.
6. Ongahelipi Ovakriste vashili tava longifa oiniwe oyo ya dja koiwana?
6 Paife pwilikina keudaneko likwao laKalunga. Jehova okwa popya naSion ta ti: “Ove to ka [nyama, NW] omashini oiwana ndee to ka nyama komavele eehamba, ndele ove to ka shiiva nge nokutya, Aame Omwene, [omuxupifi, OB-1986] woye, nOmunaenghono waJakob nOmukulili woye.” (Jesaja 60:16) Ongahelipi Sion te lipalula ‘nomashini oiwana’ nokunyama “komavele eehamba”? Ovakriste ovavaekwa nosho yo oovakwao “eedi dimwe” otava longifa oiniwe i na ondilo tai di koiwana opo va xumife komesho elongelokalunga la koshoka. (Johannes 10:16, OB-1954) Omayambidido opaimaliwa oo taa yandjwa nehalo liwa otaa kwafa oku shi ninga tashi shiiva okulonga oilonga inene yopaiwana yokuudifa noyokuhonga. Okulongifa neendunge outeknologi woshinanena otaku kwafele opo Eembibeli nosho yo oishangomwa yopaMbibeli i nyanyangidwe momalaka omafele. Kunena, oshili yOmbibeli otai monika kovanhu vahapu inashi monika nande onale mondjokonona. Ovakwashiwana vomoiwana ihapu otave lihongo kutya Jehova oo a kulila ovapiya vaye ovavaekwa moukwatwa wopamhepo, oku li shili Omuxupifi.
Exumokomesho lehangano
7. Exumokomesho la tongomana lilipi ovana vaSion va mona?
7 Jehova okwa wapeka oshiwana shaye monghedi ikwao. Okwe va nangeka noupuna nexumokomesho lehangano. Ohatu lesha muJesaja 60:17 taku ti: “Ponhele yoshivela shitwima ohandi tula po oshingoldo noponhele yoivela ohandi tula po oshisilveri, ponhele yomuti ohandi tula po oivela [itwima] noponhele yemanya oivela ilaula. Ombili ohandi i ningi [ovakulunhu voye, nouyuki ovayandji voilonga voye, NW].” Okupingena po oshivela shitwima noshingoldo oshi li exumokomesho naashi osho shi li yo ngaho shi na sha noinima ikwao ya tumbulwa. Metwokumwe naashi, Israel yaKalunga okwa mona omaxumokomesho ehangano taa twikile momafiku axuuninwa. Tala koihopaenenwa yonhumba.
8-10. Hokolola amwe omomaxumokomesho ehangano oo a ningwa okudja 1919.
8 Komesho yo 1919, omaongalo oshiwana shaKalunga okwa li taa pashukilwa kovakulunhuongalo nokovadiakoni, aveshe ova li hava hoololwa paudemokoli koilyo yeongalo. Okutameka momudo oo, “omupiya omudiinini nomunaendunge” okwa nangeka po omuwiliki woilonga meongalo keshe okupashukila oilonga yomomapya. (Mateus 24:45-47) Ndelenee momaongalo mahapu elongekido olo inali enda nawa omolwaashi ovakulunhuongalo vamwe va hoololwa inava yambidida filufilu oilonga yokuudifa. Onghee hano, mo 1932, omaongalo okwa li a lombwelwa a xulife po okuhoolola ovakulunhuongalo novadiakoni. Ponhele yaasho, ova li ve na okuhoolola ovalumenhu va longe mokomitiye yoilonga pamwe nomuwiliki woilonga. Eshi osha li ngaashi “oshivela shitwima” ponhele “yomuti”—exumokomesho linene!
9 Mo 1938, omaongalo aeshe mounyuni okwa tokola okutambula ko elongekido la xuma komesho mokukala metwokumwe noshihopaenenwa shopamishangwa. Elelo leongalo ola li le lineekelelwa omupiya omukwatelikomesho wongudu nosho yo ovapiya vakwao, aveshe va nangekwa po koshi yepashukilo lomupiya omudiinini nomunaendunge. Okuhoolola okwa xula po! Kungaha, okunangekwa po meongalo okwa li kwa ningwa monghedi yopauteokratika. Eshi osha li sha fa “oivela ilaula” ponhele “yemanya” ile “oshingoldo” ponhele “yoshivela shitwima.”
10 Okudja opo exumokomesho ola twikila. Pashihopaenenwa, mo 1972, okwa li sha monika kutya okukala nomaongalo taa pashukilwa kolutu tali longele kumwe lovakulunhuongalo va nangekwa po pauteokratika, pe he na omukulunhuongalo umwe ta pangele vakwao, osha li nokuli sha faafana nonghedi oyo omaongalo opaKriste omefelemudo lotete a li taa pashukilwa. Natango, omido mbali lwaapo da pita, opa li pa katukwa onghatu imwe okuyuka komesho. Elunduluko ola li la ningwa shi na sha newiliko lomahangano onhumba e li paveta, opo shi kale tashi shiiva kOlutuwiliki li yandje elitulemo filufilu moinima yopamhepo yoshiwana shaKalunga ponhele yokukala tali piyaanekwa koinima yopaveta yakeshe efiku.
11. Olyelye a kala ta wilike omalunduluko ehangano mokati koshiwana shaJehova, nomalunduluko aa okwa eta oshidjemo shilipi?
11 Mbela olyelye ta wilike omaxumokomesho oo? OJehova Kalunga mwene. Oye oo ta ti: ‘Ohandi tula po oshingoldo.’ Ye oye ngoo a twikila ko ta ti: ‘Ombili ohandi i ningi ovakulunhu voye, nouyuki ovayandji voilonga voye.’ Doshili, Jehova oye e lile po epashukilo loshiwana shaye. Exumokomesho lehangano la xunganekwa olo onghedi imwe oyo ta wapeke nayo oshiwana shaye. Noshidjemo, Eendombwedi daJehova oda nangekwa noupuna meenghedi di lili noku lili. MuJesaja 60:18, ohatu lesha taku ti: “Medu loye itamu udika vali oumhulu ile ehanauno ile enyonaunepo meni loshilongo shoye, nExupifo oto li luku ohotekuma yoye, ndele oshivelo shoye Ehambelelo.” Eendjovo odo kadiwa tuu! Ndele mbela oda wanifwa ngahelipi?
12. Osha enda ngahelipi opo ombili i kale tai pangele mokati kOvakriste vashili?
12 Ovakriste vashili ohava tale nelitulemo kuJehova omolwehongo newiliko, noshidjemo ongaashi osho sha xunganekwa kuJesaja ta ti: “Ovana voye aveshe tava ka kala va longwa kOmwene, nombili yovamwoye otai ka kala inene.” (Jesaja 54:13) Natango, omhepo yaJehova otai longo moshiwana shaye, noshitukulwa shimwe shoiimati yomhepo ei osho ombili. (Ovagalati 5:22) Ounambili woshiwana shaJehova oo u li oshidjemo shayo otau va ningi eameno tali talaleke mounyuni welongifo leenghono. Oikala yavo yombili oyo ya kanghamena kohole oyo Ovakriste vashili ve ninafane, oi li elavelo lokukala mounyuni mupe. (Johannes 15:17; Ovakolossi 3:14) Doshili, keshe umwe womufye okwa tunhukwa okuhafela nokuxumifa komesho ombili ei, osho tashi tumbalekifa nokufimanekifa Kalunga ketu noshi li oshitukulwa shinene shoparadisa yetu yopamhepo.—Jesaja 11:9.
Ouyelele waJehova otau twikile okuminikila
13. Omolwashike hatu dulu okukala noushili kutya ouyelele waJehova itau ka xula po nande okuminikila oshiwana shaye?
13 Mbela ouyelele waJehova otau ka twikila tuu okuminikila oshiwana shaye? Heeno! MuJesaja 60:19, 20, ohatu lesha taku ti: “Etango itali kala vali ouyelele woye omutenya nokutoka kwohani itaku ku minikile vali, ndelenee Omwene ota ka kala ouyelele woye waalushe, naKalunga koye ota ka kala evilimo loye. Etango loye itali ningine vali nohani yoye itai fi ko, osheshi Omwene ota kala ouyelele woye waalushe, nomafiku oufiye okwa xula po.” Eshi “oufiye” woonakukala moukwatwa wopamhepo wa xula po mo 1919, ouyelele waJehova owa tameka okuminikila kombada yavo. Konima yomido di dule 80 da pita, natango otava hafele okuhokiwa kuJehova eshi ouyelele waye tau twikile okuminikila. Noitau ka xula po. Shi na sha novalongeli vaye, Kalunga ketu ita ka ‘ningina’ ngaashi etango ile a ‘fye ko’ ngaashi ohani. Ponhele yaasho, ote ke va minikila fiyo alushe. Kali fi tuu eshilipaleko likumwifi kufye ovo tu li momafiku axuuninwa ounyuni ou wa tuvikwa komilaulu!
14, 15. (a) Omonghedi ilipi oshiwana shaKalunga ashishe ‘shiyuki’? (b) Shi na sha naJesaja 60:21, eedi dimwe oda teelela nehafo ewanifo la fimana lilipi?
14 Paife pwilikina natango eudaneko limwe olo Jehova a yandja li na sha novakalelipo vaSion kombada yedu, Israel yaKalunga. Jesaja 60:21 ota ti: “Ovanhu voye otava ka kala aveshe ovayapuki, ndele vo otava ka nangala oshilongo fiyo alushe, ovo onhwika ya twikwa kuame, oshilonga shomake ange shokufimanekifa nge.” Mo 1919, eshi Ovakriste ovavaekwa va tungululwa va twikile okulonga oilonga yavo, ova li ongudu yovanhu i li shimwe shi lili. Mokati kounyuni u yadi oulunde, ova li va “yukipalifwa” sha kanghamena keitavelo lavo ihali tengauka mekuliloyambo laKristus Jesus. (Ovaroma 3:24; 5:1) Opo nee, ngaashi Ovaisrael va mangululwa moupika waBabilon, ova nangala “oshilongo,” oshilongo shopamhepo ile onhele yomalipyakidilo, omo tava dulu okuhafela oparadisa yopamhepo. (Jesaja 66:8) Ewapalo lopaparadisa loshilongo osho itali ka xula po nande, omolwaashi Israel yaKalunga i li oshiwana itashi ka kala shi he fi oshidiinini, mepingafano naIsrael yonale. Eitavelo lavo, elididimiko lavo nosho yo ouladi wavo, itai ka xula nande okufimanekifa edina laKalunga.
15 Oilyo aishe yoshiwana osho shopamhepo oye uya mehangano lipe. Aishe oi na omhango yaJehova ya shangelwa momitima dayo, na Jehova okwa dima po omatimba ayo sha kanghamena kekuliloyambo laJesus. (Jeremia 31:31-34) Okwe va yukipalifa va kale “ovana” nota ungaunga navo va fa va wanenena. (Ovaroma 8:15, 16, 29, 30, yelekanifa OB-1986.) Oovakwao ovo ve li eedi dimwe ova diminwa po yo omatimba avo sha kanghamena kekuliloyambo laJesus, nongaashi Abraham ova yukipalifwa va kale ookaume kaKalunga omolweitavelo. “[Ova] kosha oikutu yavo, ndele ve i yelifa mohonde yOdjona.” Noovakwao ava ve li eedi dimwe ova teelela nehafo enangeko noupuna limwe la tongomana. Konima yokuxupa “moudjuu unene” ile konima yokunyumunwa, otava ka mona ewanifo lo venevene leendjovo daJesaja 60:21, eshi edu alishe tali ka ninga oparadisa. (Ehololo 7:14, yelekanifa NW; Ovaroma 4:1-3) Pefimbo olo, “ovananheni vo otava ka fyuulula edu, ndee tava ka hafela ombili inene.”—Epsalme 37:11, 29.
Ehapupalo tali twikile
16. Jehova okwa ninga eudaneko likonekwedi lilipi, nola wanifwa ngahelipi?
16 Movelishe yaxuuninwa yaJesaja 60, ohatu lesha eudaneko laJehova laxuuninwa metukulwa eli. Ota ti kuSion: “Ou muningholi ota ka ninga eyovi, naau munini ota ningi oshiwana sha pama. Ame Omwene nda hala oku shi ninga diva pefimbo lasho.” (Jesaja 60:22) Mefimbo letu, Jehova okwa wanifa eudaneko laye. Eshi Ovakriste ovavaekwa va tungululilwa oilonga mo 1919, ova li vanini momuvalu—va li ou “muningholi” shili. Omuvalu wavo owa hapupala eshi Ovaisrael vopamhepo vakwao va etwa mo. Opo nee eedi dimwe oda tameka okumbobolokela kuvo momivalu tadi hapupala efimbo alishe. Onghalo yombili yoshiwana shaKalunga, oparadisa yopamhepo oyo i li ‘moshilongo’ shavo, oya shila ovanamitima diwa vahapu, opo nee ou “munini” okwa ninga shili “oshiwana sha pama.” Paife “oshiwana” osho—Israel yaKalunga nosho yo ‘ovanailongo’ ve liyandja ve dule pomamiliyona ahamano—oshi na ovakalimo vahapu ve dule ovo ve niwe koilongo ihapu mounyuni. (Jesaja 60:10) Ovakalimo vasho aveshe otava kufa ombinga mokuulika ouyelele waJehova, naashi otashi va ningi aveshe va wapala momesho aye.
17. Ekonakono eli laJesaja etukulwa eti-60 ole ku kuma ngahelipi?
17 Doshili, otashi pameke eitavelo okukonakona oitwa ya fimana yaJesaja etukulwa 60. Otashi hekeleke okumona kutya Jehova okwa li e shi shii nale kutya oshiwana shaye okwa li tashi ka ya moukwatwa wopamhepo notashi ka mangululwa vali. Otashi tu kumwifa okushiiva kutya Jehova okwa shiiva nale komesho yefimbo ehapupalo linene lomuvalu wovalongelikalunga vashili kunena. Kakele kaasho, kashi hekeleka tuu okudimbuluka kutya Jehova i te ke tu fiya po nande! Eshilipaleko olo kutya oivelo ‘yoshilando’ otai kala alushe ya yeuluka pa pite ovo ‘ve na oikala iwa kombinga yomwenyo waalushe’ kali fi tuu lopahole! (Oilonga 13:48, NW) Jehova ota twikile okuminikila kombada yoshiwana shaye. Sion ota ka twikila okukala osheetifi shetumbalo eshi ovana vaye tava efa ouyelele wavo u yele nokuyelelela. (Mateus 5:16) Doshili, otwa tokola toko twa mana mo okukala popepi naIsrael yaKalunga nokudiinina oufembanghenda wokuulika ouyelele waJehova.
1. Ongahelipi Jehova ha nangeke noupuna oshiwana shaye oshidiinini?
EXUNGANEKO LAJESAJA
Ouyelele kovanhu aveshe
Ouyelele ou u li moitukulwa ei owa li wa yandjwa moshipopiwa pOyoongalele yoitukulwa “Ovahongi vEendjovo daKalunga” mo 2001/2002. Pexulilo loshipopiwa, meenhele dihapu omupopi okwa ulikila ovapwilikini embo lipe, li na oshipalanyole Isaiah’s Prophecy—Light for All Mankind, Embo etivali. Isaiah’s Prophecy—Light for All Mankind, Embo lotete, ola li la yandjwa omudo wa pita. Omolwokuyandjwa kwembo olo lipe, paife ope na eenghundafana di li pefimbo konyala di na sha novelishe keshe membo laJesaja. Omambo oo otaa ulike kutya oku li ekwafo liwa mokumbwalangadjifa eudeko letu nokukulika olupandu letu omolwembo lexunganeko laJesaja olo tali nwefa mo eitavelo.
[Efano pepandja 25]
Mokati komapataneko elongifo leenghono, ‘Jehova ota wapeke oshiwana shaye nexupifo’
[Efano pepandja 26]
Oshiwana shaKalunga otashi longifa omamona ondilo taa di moiwana okuxumifa komesho elongelokalunga la koshoka
[Efano pepandja 26]
OMAYAMBIDIDO
OILONGA
MOUNYUNI AUSHE
[Efano pepandja 27]
Jehova okwa nangeka noupuna oshiwana shaye nexumokomesho lopahangano nosho yo nombili
[Efano pepandja 28]
ISAIAH’S PROPHECY
Light for All Mankind
[Efano pepandja 28]
VOLUME II
[Efano pepandja 29]
Oto dulu okuyelifa?
• Shi na sha nomapataneko, otu na elineekelo lashike?
• Ovana vaSion ova “nyama omashini oiwana” ngahelipi?
• Omeenghedi dilipi Jehova a ‘tula oshivela shitwima ponhele yoshiti’?
• Omaukwatya avali elipi a divilikwa muJesaja 60:17, 21?
• Ongahelipi ou “munini” a ninga “oshiwana sha pama”?