Ku shii kutya ombuto ilipi tai ka mena
“Ombuto yoye i kuna ongula, ndele ino tulumukifa eke loye komatango. Osheshi ku shi shii, ilipi po tai ka mena.” — OMUUD. 11:6.
1. Omolwashike hashi kala shitunhula okutala oilya tai kulu, nongahelipi hashi tu kwafele tu kale ovalininipiki?
OMUNEPYA okwa pumbwa okukala he lididimike. (Jak. 5:7) Konima eshi omunepya a kuna ombuto mepya laye, okwa pumbwa okuteelela i mene noilya i kule. Ngeenge odula oya loka nawa, mokweendela ko kwefimbo, omino ohadi mbaduka medu, tadi kulu, tadi ningi oilya, ndele oilya tai dala. Ngeenge omitwe da pi, omunepya oha kala e lilongekidila eteyo. Ihashi kala tuu shitunhula okutala oilya tai kulu monghedi oyo ikumwifi neenghono! Okukala tu shi shii kutya hafye hatu kulike oilya otashi tu kwafele tu kale ovalininipiki. Fye ohatu file ashike oshisho oikunomwa, ndelenee Kalunga oye ha kulike. — Yelekanifa 1 Ovakorinto 3:6.
2. Oitwa ilipi i na sha nekulo lopamhepo Jesus a divilika momafaneko aye oo a kundafanwa moshitukulwa sha tetekela?
2 Ngaashi sha kundafanwa moshitukulwa sha tetekela, Jesus okwa faafanifa oilonga yokuudifa Ouhamba noilonga yokukuna eembuto. Mefaneko li na sha nomadu a yoolokafana, Jesus okwa divilika oushili oo kutya nonande omunepya oku kune ombuto iwa, oikala yomitima dovanhu pauhandimwe oyo tai ka ufa ngeenge ombuto otai ka mena nokudala ile hasho. (Mark. 4:3-9) Mefaneko lomukuni oo ha kofa, Jesus okwa divilika oushili oo kutya omunepya ke shii filufilu nghee ombuto hai mene nokukula. Osho oshi shii okuudiwa ko, molwaashi Kalunga oye ha kulike, ndele havanhu. (Mark. 4:26-29) Paife natu ka konakoneni omafaneko vali amwe aJesus atatu: efaneko lombuto yoshinapi, lonhafi nosho yo loshiyulifo sheeshi.a
Efaneko lombuto yoshinapi
3, 4. Efaneko lombuto yoshinapi otali divilike oitwa ivali ilipi i na sha noilonga yokuudifa etumwalaka lOuhamba?
3 Efaneko lombuto yoshinapi, olo tali hangwa yo muMarkus etukulwa eti-4, otali divilike oitwa ivali: shotete, etamunukemo likumwifi loilonga yokuudifa etumwalaka lOuhamba; oshitivali, eameno olo hali pewa ovo tava tambula ko etumwalaka lOuhamba. Jesus okwa ti: “Ouhamba waKalunga ohatu u [faafanifa] nashike ndee hatu u yeleke nefaneko lilipipo? Owa fa ombuto yoshinapi, ngenge ya kunwa medu, oyo oinini i dulike keembuto adishe dokombada yedu. Ndelenee eshi ya kunwa, otai mene, ndee tai i pombada i dule oimbodi aishe, ndee tai ningi oitai ya kula needila dokoshi yeulu otadi tungile momudile wayo.” — Mark. 4:30-32.
4 Efaneko olo otali ulike nghee “Ouhamba waKalunga” tau kulu meityo olo kutya oilonga yokuudifa etumwalaka lOuhamba nosho yo eongalo lopaKriste oya kala tai tamunuka mo okudja pOpentekoste 33 O.P. okuyuka komesho. Ombuto yoshinapi oyo inininini keembuto dihapu otai dulu okulongifwa okufaneka oshinima shinininini. (Yelekanifa Lukas 17:6.) Ndele ngeenge ombuto yoshinapi ya mene, omuti woshinapi ohau kulu ndele tau kala u na oule wopombada weemeta nhatu fiyo nhano lwaapo, nohau kala u na oitai ya kola. — Mat. 13:31, 32.
5. Eongalo lopaKriste lomefelemudo lotete ola li la kula monghedi ikumwifi ilipi?
5 Eongalo lopaKriste ola li linini eshi la hovela mo 33 O.P., pomhito opo ovahongwa 120 va li va vaekwa nomhepo iyapuki. Moule wefimbo lixupi, eongalo lopaKriste ola hovela okutamunuka mo eshi ovanhu omayovi va ninga ovaitaveli. (Lesha Oilonga 2:41; 4:4; 5:28; 6:7; 12:24; 19:20.) Omuvalu wovateyi owa li wa hapupala neenghono, nomolwaasho konima yomido omilongo nhatu lwaapo okudja mo 33 O.P., omuyapostoli Paulus okwa li a shangela eongalo lokuKolossi ta ti kutya onghundana iwa oya “udifilwa ovashitwa aveshe vokoshi yeulu.” (Kol. 1:23) Olo kala li tuu ekulo likumwifi!
6, 7. (a) Etamunukemo lilipi la ningwa okudja mo 1914? (b) Ekulo lilipi twa teelela li ka ningwe?
6 Okudja eshi Ouhamba waKalunga wa dikwa po meulu mo 1914, oitai yomuti woshinapi oya kula neenghono monghedi ikumwifi. Oshiwana shaKalunga osha mona nghee exunganeko laJesaja tali wanifwa, olo tali ti: “Ou muningholi ota ka ninga eyovi, naau munini ota ningi oshiwana sha pama.” (Jes. 60:22) Okangudu kanini kovavaekwa oko ka li taka udifa etumwalaka lOuhamba pehovelo lomido 1900 nasha kaka li ke shii kutya mo 2008 ovaudifi vOuhamba ova li tava ka kala ve li omamiliyona aheyali lwaapo nonokutya ova li tava ka udifa moilongo i dule po 230. Olo kali fi tuu ekulo likumwifi, olo tali dulu okuyelekwa nonghedi omo ombuto yoshinapi hai kulu ngaashi sha ulikwa meyele laJesus!
7 Ndele mbela ekulo olo opo la xulila opo? Hasho nandenande! Meni lefimbo lixupi, aveshe ovo tava ka kala kombada yedu otava ka kala ovapangelwa vOuhamba waKalunga. Aveshe ovo ve li omhinge nOuhamba oo otava ka hanaunwa po sheke, eshi Jehova, Omunamapangelo aeshe, ta ka ya olunyala moinima yokombada yedu. (Lesha Daniel 2:34, 35.) Opo nee ohatu ka mona nghee exunganeko laJesaja tali ka wanifwa pauyadi, olo tali ti: “Edu alishe otali ka kala li yadi eshiivo lokushiiva Omwene, ngaashi omeva a tuvikila efuta.” — Jes. 11:9.
8. (a) Eedila domefaneko laJesus lombuto yoshinapi otadi faneke oolyelye? (b) Kunena otwa amenwa koshiponga shilipi?
8 Meyele lombuto yoshinapi, Jesus okwa ti kutya eedila dokeulu otadi ka tungila momudile wOuhamba. Eedila odo itadi faneke ovatondi vOuhamba ovo hava kendabala okulya po eembuto diwa, ngaashi eedila odo tadi popiwa mefaneko lomukuni oo a kuna eembuto momadu a yoolokafana. (Mark. 4:4) Ponhele yaasho, eedila domefaneko lombuto yoshinapi otadi faneke ovanamitimadiwa ovo hava kongo eameno meongalo lopaKriste. Ovanamitimadiwa va tya ngaho ova amenwa kunena opo vaha nyatekwe pamhepo keenghedindjikilile inadi koshoka dounyuni ou woukolokoshi. (Yelekanifa Jesaja 32:1, 2.) Jehova naye okwa li a faafanifa Ouhamba wopaMessias nomuti, eshi a xunganeka a ti: “Komhunda ile yaIsrael Ame ohandi ke ka twika, ndee taka piti oitai nokwiima oiimati ndee taka ka [ninga] omusederi wa wapala, opo eedila adishe doutotone velili novelili di shiive okukala muwo. Do otadi ka kala momudile woitai yao.” — Hes. 17:23.
Efaneko lonhafi
9, 10. (a) Oshitwa shilipi Jesus a li a divilika mefaneko lonhafi? (b) Ombibeli luhapu ohai longifa onhafi okufaneka shike, nepulo lilipi hatu ka kundafana shi na sha nokulongifa kwaJesus onhafi mefaneko laye?
9 Ovanhu haalushe hava kala ve wete nghee ekulo tali ningwa. Oshitwa osho osha divilikwa mefaneko laJesus lonhafi. Jesus okwa ti: “Ouhamba wokeulu wa fa onhafi, omukainhu e i kufa ndee te i pilulile moufila woimbale itatu, fiyo aushe wa pya.” (Mat. 13:33) Onhafi otai faneke shike, naasho oshi na ekwatafano ngahelipi nekulo lOuhamba?
10 Luhapu mOmbibeli, onhafi ohai longifwa pafaneko, tai ulike koulunde. Omuyapostoli Paulus okwa li a longifa onhafi pafaneko, a li ta popi kombinga yenwefemo lii olo omunyoni wonhumba a li ta eta meongalo lomuKorinto shonale. (1 Kor. 5:6-8) Ndele mbela Jesus okwa li a longifa onhafi mefaneko laye okuulika koshinima shii?
11. Onhafi oya li hai longifwa ngahelipi muIsrael shonale?
11 Fimbo inatu nyamukula epulo olo, natu kalekeni momadiladilo oitwa itatu ya fimana oyo tai landula. Shotete, nonande Jehova ka li a pitika onhafi i longifwe poshivilo shOpaasa, okwa li a pitika i longifwe momayambo oo kwa li haa yambwa pomafimbo amwe e lili. Onhafi oya li hai longifwa mokulongekida omapanduloyambo (omayambo ekwatakanifo), oo kwa li haa yambwa nehalo liwa opo omunhu a pandule Jehova omolwomanangeko noupuna mahapu oo a mona. Okwa li hashi kala omhito ihafifa neenghono okukufa ombinga mokulya omayambo a tya ngaho. — Lev. 7:11-15.
12. Oshike hatu lihongo monghedi omo Ombibeli hai longifa oinima yonhumba pafaneko?
12 Oshitivali, nonande oshinima shonhumba osha longifwa mOmishangwa peemhito dimwe okuulika koshinima shii, otashi dulika shi longifwe yo peemhito dimwe okuulika koshinima shiwa. Pashihopaenenwa, 1 Petrus 5:8 okwa faafanifa Satana nonghoshi, molwaashi okwa nyika oshiponga. Ndele mepingafano naasho, Ehololo 5:5 ola faafanifa Jesus nonghoshi, la ti kutya Jesus oku li “onghoshi yomepata laJuda.” Pomhito oyo, onghoshi oya longifwa okufaneka oukwatya wokuwanifa po ouyuki nouladi.
13. Efaneko laJesus li na sha nonhafi otali tu hongo shike kombinga yekulo lopamhepo?
13 Oshititatu, eshi Jesus a longifa onhafi mefaneko laye, ina tya kutya oya nyonauna olumbololo alishe ndele tali kala itali dulu okulongifwa okuteleka omingome. Ponhele yaasho, Jesus okwa li ashike ta popi osho hashi ningwa po ngeenge omukainhu a hala okuteleka omingome. Onhafi oya li hai pilaulilwa molumbololo onhomenawina opo i fulike olumbololo. Ndelenee omukainhu ka li ha mono nhumbi onhafi tai fulike olumbololo. Osho otashi tu dimbulukifa efaneko lomukuni oo ha kunu ombuto ndele ta ka kofa konguloshi. Jesus okwa popya shi na sha nomukuni oo, a ti kutya, “ombuto otai mene, ndee tai kulu, ye mwene e he shii nhumbi tai ningi.” (Mark. 4:27) Olo kali fi tuu efaneko li li paunafangwa, olo tali yelifa nghee ekulo lopamhepo hali ningwa monghedi omo itatu dulu oku shi mona nghee tashi ningwa! Nonande potete ihatu kala tu wete nghee ekulo tali ningwa, oidjemo ohatu kala tu i wete.
14. Oshike tashi fanekwa kokupifa kwonhafi olumbololo alishe loufila?
14 Nonande ekulo olo ihali monika nomesho okomutwe kutya ohali ende ngahelipi, otali ningwa mounyuni aushe. Oshitwa osho nasho osha divilikwa mefaneko laJesus lonhafi. Jesus okwa ti kutya onhafi oya pifa olumbololo ‘loufila woimbale itatu.’ (Luk. 13:21) Ngaashi onhafi, oilonga yokuudifa Ouhamba, oyo tai etifa ekulo lopamhepo, oya tamunuka mo neenghono, nomolwaasho etumwalaka lOuhamba otali udifwa ‘fiyo okominghulo dounyuni.’ (Oil. 1:8; Mat. 24:14) Kau fi tuu oufembanghenda munene okukala hatu kufa ombinga moilonga yokuudifa Ouhamba oyo tai tamunuka mo monghedi ikumwifi!
Oshiyulifo sheeshi
15, 16. (a) Ngonga efaneko loshiyulifo sheeshi. (b) Oshiyulifo sheeshi otashi faneke shike, nefaneko olo otali divilike shike sha pamba ekulo lOuhamba?
15 Katu na ashike okuyandja elitulemo kouhapu waavo tave liti kutya ovahongwa vaJesus Kristus, ndele osha fimana yo okutala kongushu yeitavelo lomuhongwa keshe. Oshitwa osho sha pamba ekulo lOuhamba osha divilikwa mefaneko laJesus li na sha noshiyulifo sheeshi. Jesus okwa ti: “Ndele vali, ouhamba wokeulu wa fa oshiyulifo sheeshi, sha endifilwa mefuta, ndele sha ongela eeshi doludi keshe.” — Mat. 13:47.
16 Oshiyulifo sheeshi, osho tashi faneke oilonga yokuudifa Ouhamba, otashi ongele eeshi domaludi aeshe. Jesus okwa twikila ko ta ti: “Eshi [oshiyulifo sheeshi] sha yada, ove shi shilila komunghulo, va kala omutumba, ndele tava tongola mo edi diwa, ndele ve di tula moikwatelwa, ndele edi dii ove di ekelashi. Hano osho tashi ningwa [pefimbo lexulilo longhalelo yoinima, NW]; ovaengeli otava i notava ka tongola ovanawii movayuki ndele tave va ekele mediko la hanya; omo tamu kala elilaano nelikweshelo lomayoo.” — Mat. 13:48-50.
17. Etongolo leeshi olo la popiwa mefaneko loshiyulifo sheeshi ola li tali ka ningwa naini?
17 Mbela okutongolwa kweeshi otaku ulike ketokolo laxuuninwa eshi Jesus te ke uya moshinge shaye okutongola eedi moikombo? (Mat. 25:31-33) Hasho, molwaashi etokolo laxuuninwa otali ka ningwa eshi Jesus te uya pefimbo loudjuu munene, ndele etongolo leeshi, olo la popiwa mefaneko loshiyulifo sheeshi, okwa tiwa kutya otali ka ningwa “pefimbo lexulilo longhalelo yoinima.”b Osho osha hala okutya etongolo leeshi otali ningwa pefimbo eli tu li mulo paife, olo tali ka twala fiyo opefimbo loudjuu munene. Ndele mbela etongolo leeshi otali ningwa ngahelipi?
18, 19. (a) Ongahelipi etongolo leeshi tali ningwa pefimbo letu? (b) Onghatu ilipi ovanamitimadiwa ve na okukatuka? (Tala yo eshangelo lopedu olo li li pepandja 21.)
18 Eeshi omamiliyona ohadi nanenwa keongalo lopaKriste kunena okudja mefuta lopafaneko olo tali faneke ounhu. Ovanhu vamwe ohave uya kEdimbuluko, vamwe ohava kala pokwoongala kwetu, navamwe ohava kala va hala okukonakona Ombibeli nafye. Ndele mbela osho osha hala okutya ovanhu aveshe va tya ngaho Ovakriste vashili? Otashi dulika va ‘shililwa komunghulofuta,’ ndelenee Jesus okwa ti kutya eeshi “edi diwa” otadi ongelwa moikwatelwa oyo tai faneke omaongalo opaKriste. Mepingafano naasho, eeshi dii otadi ekelwashi nohauxuuninwa otadi ka ekelwa mediko la hanya olo tali faneke ehanauno lomonakwiiwa.
19 Ngaashi eeshi dii, ovanhu vahapu ovo va li hava konakona nale Ombibeli nEendombwedi daJehova ova efa po okukonakona. Vamwe ovo va kulila momaukwaneumbo opaKriste inava hala okuninga ovashikuli vaJesus. Otashi dulika inava hala okuliyapulila Jehova. Vamwe ovo va li ve mu liyapulila ova efa po oku mu longela.c (Hes. 33:32, 33) Ndele oshi li oshinima sha endelela neenghono opo ovanamitimadiwa aveshe ve liyandje va ongelwe moikwatelwa, oyo tai faneke omaongalo opaKriste, ofimbo efiku letokolo laxuuninwa inali uya, nosha fimanenena okukala moikwatelwa oyo twa amenwa.
20, 21. (a) Oshike twe lihonga momafaneko aJesus shi na sha nekulo? (b) Owa tokola toko okuninga shike?
20 Fiyo opapa, oshike twe lihonga shi na sha nekulo momafaneko aJesus oo twa konakona moshitukulwa eshi? Shotete, ekulo lombuto yoshinapi otali faneke ekulo likumwifi loinima yOuhamba kombada yedu. Kape na ou ta dulu okuya moshipala etamunukemo loilonga yaJehova. (Jes. 54:17) Kakele kaasho, ovo hava ‘tungile oiyadi yavo momudile’ womuti moshinapi ohava kala va amenwa pamhepo. Oshitivali, omafaneko oo okwa divilika oushili oo kutya Kalunga oye ha kulike. Ngaashi ashike ihatu kala tu wete eshi onhafi tai pifa olumbololo loufila alishe, haalushe hatu kala tu wete ile tu udite ko nghee ekulo lopamhepo tali ningwa. Oshititatu, otwe lihonga kutya haaveshe ovo tava pwilikine etumwalaka lOuhamba tava ka kala eeshi diwa. Vamwe otava ka kala va fa eeshi dii domefaneko laJesus.
21 Kashi hafifa tuu okumona eeshi diwa dihapu odo Jehova ta shilile meongalo lopaKriste! (Joh. 6:44) Ekulo likumwifi la tya ngaho otali ningwa moilongo i lili noku lili. Jehova Kalunga oye a wana filufilu okupandulwa omolwekulo la tya ngaho. Ekulo la tya ngaho olo tu wete kunena oli na oku tu ladipika pauhandimwe tu dulike kekumaido olo la shangwa omafelemido a pita, olo tali ti: ‘Ombuto yoye i kuna ongula, osheshi ku shi shii, ilipi po tai ka mena, oyo ei ile inya, ile ngeenge adishe mbali otadi ka kala da wapala.’ — Omuud. 11:6.
[Omashangelo opedu]
a Mepingafano nomayelifilo oo taa hangwa mOshungonangelo yOshiwambo ye 1 Juni 1992, pepandja 23-27 nosho yo mOshungonangelo yOshiingilisha ye 1 Oktoba 1975, pepandja 589-608, oshitukulwa eshi oshi na omayelifilo mape e na sha nomafaneko oo.
b Nonande Mateus 13:39-43 (NW) okwa li ta popi shi na sha noshitukulwa shonhumba shoilonga yokuudifa Ouhamba, ota wanifwa yo pefimbo limwe alike nefaneko loshiyulifo sheeshi, sha hala okutya “pefimbo lexulilo longhalelo yoinima.” Etongolo leeshi dopafaneko oli li oshinima tashi twikile ngaashi ashike oilonga yokukuna nokuteya tai twikile okulongwa pefimbo eli lexulilo longhalelo yoinima. — Oshungonangelo (yOshiingilisha) yo 15 Oktoba 2000, epandja 25-26; Longela Kalunga aeke kashili, epandja 178-181, okatendo 8-11.
c Mbela osho osha hala okutya ovo va efa po okukonakona ile ihava endafana vali nEendombwedi daJehova ova ekelwashi kovaengeli ngaashi eeshi dii? Hasho sha hala okutya ngaho, molwaashi ngeenge omunhu okwa hala okwaalukila kuJehova, omhito oye mu yeulukila natango. — Mal. 3:7.
Oto nyamukula ngahelipi?
• Efaneko laJesus lombuto yoshinapi otali tu hongo shike shi na sha nekulo lOuhamba nosho yo eameno lopamhepo?
• Onhafi yomefaneko laJesus otai faneke shike, na Jesus okwa li ta divilike oushili ulipi u na sha nekulo lOuhamba mefaneko olo?
• Efaneko loshiyulifo sheeshi otali divilike oshinima shilipi osho sha pamba ekulo lOuhamba?
• Oshike osho tu na okuninga opo tu shilipaleke kutya otwa ‘tulwa moikwatelwa’?
[Omafano pepandja 26]
Efaneko lombuto yoshinapi otali tu hongo shike kombinga yekulo lOuhamba?
[Efano pepandja 27]
Oshike hatu lihongo mefaneko lonhafi?
[Efano pepandja 29]
Etongolo leeshi diwa neeshi dii otali faneke shike?