Olyelye ta dulu okuxupifa ovo tava kuu va hala ekwafo?
‘Akutu Kalunga, yandja kohamba onghedi yokutokola kwoye. Osheshi otai ka xupifa epongo eli tali kuu onghuwo li kwafwe.’ — EPS. 72:1, 12.
1. Oshike hatu lihongo kombinga yefilonghenda laJehova moshinima shi na sha naDavid?
EENDJOVO odo tashi dulika da shangwa kohamba David yaIsrael shonale itadi hekeleke tuu! Omido donhumba fimbo David ina shanga eendjovo odo, okwa li a nyika oluhodi eshi a li a ya moluhaelo naBetseba. Pefimbo opo, David okwa li a indila Kalunga a ti: ‘Molwefilonghenda loye linene dima po omatimba ange. Omatimba ange alushe e li momesho ange. Tala, ame onda dalwa moulunde, nameme okwa dala nge moulunde.’ (Eps. 51:3-7) Jehova ohe tu file onghenda molwaashi oku shii kutya otwa fyuulula oulunde.
2. Epsalme 72 otali dulu oku tu kwafela ngahelipi?
2 Jehova oku shii kutya otu li monghalo inyikifa oluhodi. Ndele ngaashi sha li sha xunganekwa, Kalunga okwa vaeka Ohamba oyo tai “ka xupifa epongo eli tali kuu onghuwo li kwafwe, nomukwanaluhepo ou e he na omukwafi. Otai ningile omuxupi nohepele olukeno, notai xupifa eemwenyo deehepele.” (Eps. 72:12, 13) Ohamba oyo otai ka mangulula ovanhu ngahelipi? Epsalme 72 otali tu lombwele kutya otai ke shi enda ngahelipi. Nonande Epsalme 72 otali popi kombinga youhamba womona waDavid, Salomo, otali holola yo kanini kombinga yanghee epangelo lOmona waKalunga, Jesus Kristus, tali ka mangulula ovanhu momaudjuu.
Epangelo laSalomo ola ulika kutya epangelo laKristus otali ka kala la tya ngahelipi
3. Salomo okwa li a indila shike, na Kalunga okwa li e mu pa shike?
3 Eshi David a kulupa, okwa li a popya kutya Salomo na ningwe ohamba nokwa li e mu pa omalombwelo okondadalunde, oo Salomo a li a wanifa po filufilu. (1 Eeh. 1:32-35; 2:1-3) Konima yefimbo Jehova okwa li e lihololela Salomo mondjodi, ndele ta ti kuye: “Indila osho we shi hala ndi ku pe!” Salomo okwa li ashike a indila Jehova oshinima shimwe, a ti: “Pa hano omupiya woye omutima u neduliko ndi shiive okupangela pauyuki ovanhu voye, nokutongola ouwa nowii.” Molwaashi Salomo okwa li a indila kuKalunga nelininipiko, Kalunga okwa li e mu pa osho a li a indila ndele te mu wedele ko oinima imwe vali. — 1 Eeh. 3:5, 9-13.
4. Epangelo laSalomo ola hokololwa ngahelipi komupangeli umwe oo a li ko pefimbo limwe naye?
4 Pefimbo lepangelo laSalomo opa li ombili inene nehepuluko olo inali monika nande onale mepangelo limwe vali kombada yedu, molwaashi Salomo okwa li a nangekwa noupuna kuJehova. (1 Eeh. 4:25) Umwe womovanhu ovo va li ve uya okutala epangelo laSalomo, okwa li ohambanghainhu yokuSheba, oyo ya li ye uya pamwe nosheendo shinene shovapiya vayo. Ohambanghainhu oyo oya li ya lombwela Salomo ya ti: ‘Keshe osho nde shi uda koshilongo shange, oshoshili. Ove u dule mounongo nomoupuna osho nde shi kundana.’ (1 Eeh. 10:1, 6, 7) Ndele Jesus okwa li a ulika ounongo munenenene, nomolwaasho okwa li a popya shi na sha naye mwene, a ti: “Tala, ou e li apa, oku dule Salomo.” — Mat. 12:42.
Epangelo laSalomo Munenenene otali ka etela ovanhu emanguluko
5. Epsalme 72 otali tu holole kanini kombinga yashike?
5 Paife natu ka konakoneni oinima yonhumba mEpsalme 72 opo tu lihonge kombinga yomanangeko noupuna oo hatu ka mona koshi yepangelo laSalomo Munenenene, Jesus Kristus. (Lesha Epsalme 72:1-4.) Epsalme olo otali holola nghee Jehova e udite kombinga ‘yepangelo’ lOmona waye, “Ohamba yombili” Jesus Kristus. (Jes. 9:5, 6) Salomo Munenenene ota ka wilikwa kuKalunga a ‘pangele omapongo noku xupife eehepele.’ Eshi Jesus ta ka pangela, kombada yedu otaku ka kala ombili nouyuki. Eshi Jesus a li kombada yedu okwa li a ulika kanini kombinga yaasho ta ka ninga pefimbo lEpangelo laye lOmido Eyovi. — Eh. 20:4.
6. Jesus okwa ulika kanini ngahelipi kombinga yomanangeko noupuna oo taa ka hafelwa koshi yepangelo lOuhamba?
6 Natu taleni koinima imwe oyo Jesus Kristus a li a ninga oyo tai ulike kanini kombinga yaasho ta ka ningila ovanhu monakwiiwa, shi li ewanifo lEpsalme 72. Otwa tunhukwa omolwokuudila kwaye olukeno linene ovanhu ovo va li tava mono oixuna. (Mat. 9:35, 36; 15:29-31) Pashihopaenenwa, omulumenhu umwe oo a kala ta hepekwa koshilundu okwa li a ya kuJesus ndele te mu indile, ta ti: “Ngenge [owa] hala, oto dulu okuyelifa nge.” Jesus okwa li e mu nyamukula a ti: “Onda hala, yela.” Opo nee omulumenhu oo okwa veluka. (Mark. 1:40-42) Konima yefimbo, Jesus okwa li a shakena nomufiyekadi umwe oo a li a filwa omonamati waye ewifa. Jesus okwa li e uditile omukainhu oo “olukeno,” ndele ta lombwele okamonamati komufiyekadi oo, a ti: “Penduka.” Okudja opo, okamati oko oka nyumuka. — Luk. 7:11-15.
7, 8. Omeenghedi dimwe dilipi omo Jesus a li a ulika eenghono daye dokuvelula?
7 Jehova okwa li a pa Jesus eenghono opo a dule okulonga oikumwifilonga. Osho oshi liwetikile moshiningwanima shi na sha ‘nomukainhu oo a li a vela etiko lohonde eedula omulongo nambali.’ Omukainhu oo ‘okwe lihepeka shili neendudu dihapu, ndele ta manene mo emona laye alishe,’ ndele oudu waye owa li ashike wa naipala. Omukainhu oo okwa li a ya mokati kongudu yovanhu ndele ta kumu Jesus, nokungaho, okwa li a nyona Omhango i na sha novakainhu ‘ngeenge ve na etiko lohonde.’ (Lev. 15:19, 25) Eshi Jesus a kumwa okwa li a didilika kutya ope na eenghono da dja muye, onghee hano, okwa li a pula kutya olyelye e mu kuma. Omukainhu oo ‘okwa kala a tila ndele ta kakama, nokwe uya ndele ta wile komesho yaye, ndele te mu hepaululile oshili aishe.’ Eshi Jesus a li a didilika kutya Jehova okwa velula omukainhu oo, okwa li a ungaunga naye nombili, ndele ta ti: “Omumwangekadona, eitavelo loye ole ku velula. Inda nombili, ove u kale wa veluka koudu woye.” — Mark. 5:25-27, 30, 33, 34.
8 Eenghono dokuvelula odo Jesus a pewa kuKalunga oda li da velula ovanaudu noda li yo da kumwifa neenghono ovatali. Pashihopaenenwa, osha yela kutya ovanhu vahapu ova li va kumwa eshi va mona ovanaudu ovo va velulwa kuJesus ofimbo ina ka yandja Eudifo laye lokOmhunda la fimana. (Luk. 6:17-19) Eshi Johannes Omuninginifi a li a tuma ovahongwa vaye vavali va ka shilipaleke ngeenge Jesus oye ngoo shili Messias, ovahongwa ova hanga Jesus ta ‘velula vahapu ovo va li ve kwetiwe komaudu nokeemhepo dii, novapofi vahapu okwe va pashula.’ Opo nee Jesus okwa li a lombwela ovahongwa ovo vavali a ti: “Indeni mu ka hepaululile Johannes ei mwe i mona nomwe i uda: ovapofi otava mono ko, noingudu hai ende, ovanashilundu tava yela, novafitamatwi tava udu ko, ovafi otava nyumunwa, neehepele tava udifilwa evangeli.” (Luk. 7:19-22) Etumwalaka olo kala li tuu la twa Johannes omukumo!
9. Oikumwifilonga oyo Jesus a longa oya li tai ulike shike?
9 Oshoshili kutya epepelelo olo Jesus a li a etela ovanhu ovo va li tava mono oixuna pefimbo loukalele waye kombada yedu ola li lopakafimbo. Pashihopaenenwa, ovanhu ovo a li a velula ile a nyumuna lwanima ova ka fya. Ndele nande ongaho, oikumwifilonga oyo Jesus a longa eshi a li kombada yedu oya li tai ulike ouwa tau kalelele oo ovanhu tava ka hafela koshi yepangelo laye lopaMessias.
Edu alishe otali ka ninga Oparadisa
10, 11. (a) Omanangeko noupuna Ouhamba otaa ka kala po oule wefimbo li fike peni, nepangelo laJesus otali ka kala la tya ngahelipi? (b) Olyelye ta ka kala naKristus mOparadisa, nota ka dula ngahelipi okukala nomwenyo fiyo alushe?
10 Kendabala okufaneka momadiladilo oye nhumbi onghalamwenyo tai ka kala i li mEduparadisa. (Lesha Epsalme 72:5-9.) Apa ngoo tapa ka kala pe fike okukala po kwetango nomwedi, opo ngoo tapa ka kala pe fike okukala nomwenyo mOparadisa kwovalongeli vaKalunga aeke kashili, sha hala okutya, tava ka kala nomwenyo fiyo alushe. Ohamba Jesus Kristus otai ka talaleka ovanhu “ngaashi odula tai loko kombada yomwiidi womaulifilo, ngaashi omudimbi tau yovele edu.”
11 Mbela ino timaumbwilifwa oku ka kala fiyo alushe meduparadisa eshi to dilonga kunghee epsalme 72 tali ka wanifwa? Omukolokoshi ou a li a valelwa pamwe naJesus okwa li a kumwa eshi Jesus e mu lombwela a ti: ‘Oto ka kala pamwe naame mOparadisa.’ (Luk. 23:43) Pefimbo lEpangelo laJesus lOmido Eyovi, omulumenhu oo ota ka nyumunwa. Ngeenge okwa ka dulika kepangelo laKristus, ota ka dula okukala nomwenyo fiyo alushe kombada yedu, e na oukolele muwa nokwa hafa.
12. Ovalunde ovo tava ka nyumunwa otava ka pewa omhito yashike pefimbo lEpangelo laKristus lOmido Eyovi?
12 Mepangelo laSalomo Munenenene, Jesus Kristus, ‘omuyuki ota ka kala a temuna,’ sha hala okutya, ota ka kala a punapala. (Eps. 72:7) Kristus ota ka ulikila ovanhu ohole nosho yo olukeno linene ngaashi ashike a li a ninga eshi a li kombada yedu. Mounyuni mupe oo Kalunga a udaneka, ‘ovalunde’ ovo tava ka nyumunwa, otava ka pewa omhito pahole opo va hoolole okudulika nokukala metwokumwe nomifikamhango daJehova. (Oil. 24:15) Ndele ovo inava hala okukala metwokumwe noiteelelwa yaKalunga itava ka efuwa va twikile okukala nomwenyo ile va nyone po ombili nengungumano olo tali ka kala mounyuni mupe.
13. Ouhamba otau ka pangela fiyo openi, nomolwashike ombili yao itai ka nyonwa po nandenande?
13 Oushili oo kutya Salomo Munenenene ota ka pangela edu alishe owa kolekwa keendjovo edi tadi ti: “Nai pangele kefuta limwe fiyo kulikwao, okomulonga waEufrat fiyo kexulilo ledu. Novakwananghali tave ke i [twila] eengolo, novatondi vayo nava lafe ondwi koshipala shayo.” (Eps. 72:8, 9) Heeno, Jesus Kristus ota ka pangela ombada yedu aishe. (Sak. 9:9, 10) Ovo va dimina eenghonopangelo daJesus nova lenga omanangeko noupuna epangelo laye, otava ka ‘twa eengolo’ nokudulika nehalo liwa. Mepingafano naasho, omulunde oo ite lidilulula ota ka hanaunwa po “nonande a wanife omido efele limwe.” (Jes. 65:20) Onghee hano, otava ka ‘lafa ondwi.’
Jesus ohe tu udile oukwao wananghali
14, 15. Otu shi shii ngahelipi kutya Jesus oku shii ouyahame wetu nota “ka xupifa epongo eli tali kuu onghuwo li kwafwe”?
14 Ovanhu ovalunde ove li monghalo i etifa onghenda nova pumbwa ekwafo neenghono. Ndele nande ongaho, otu na eteelelo. (Lesha Epsalme 72:12-14.) Salomo Munenenene, Jesus, oku tu uditile oukwao wananghali molwaashi oku shii kutya inatu wanenena. Kakele kaasho, Jesus okwa li a hepekelwa ouyuki, na Kalunga okwa li e mu efa a ungaunge nomayeleko kuye mwene. Jesus okwa li a nyika oluhodi neenghono, nomolwaasho ‘oshinhwi shaye osha li sha ndodela poshi sha fa omata ohonde.’ (Luk. 22:44) Konima yefimbo eshi Jesus a li komuti womahepeko okwa li a ingida, a ti: “Kalunga kange, Kalunga kange, oshike wa ekela nge shi?” (Mat. 27:45, 46) Jesus okwa li a shakeneka omaupyakadi mahapu, na Satana okwa li a ninga eenghendabala di lili noku lili opo e mu efife po Jehova, ndele nande ongaho, Jesus okwa li a kanyatela oudiinini waye kuJehova Kalunga.
15 Otu na oushili kutya Jesus oku shii ouyahame wetu nota “ka xupifa epongo eli tali kuu onghuwo li kwafwe, nomukwanaluhepo ou e he na omukwafi.” Molwaashi Jesus oku na ko nasha novanhu noku va hole ngaashi Xe, ota ka ‘pwilikina keehepele’ nota ka “twamifa ava ve nomutima wa tekauka, ndee ta mange oipute yavo tai yahama.” (Eps. 69:34; 147:3) Jesus oku “uditile oungone wetu olukeno, ndelenee oye ou a shindwa moinima aishe ngaashi fye.” (Heb. 4:15) Kashi hafifa tuu okushiiva kutya paife Jesus Kristus ota pangele meulu e li Ohamba nokwa halelela okuxupifa ovanhu ovo tava mono oixuna!
16. Omolwashike Salomo a li a dula okuudila ovapangelwa vaye oukwao wananghali?
16 Molwaashi Salomo okwa Ii e na ounongo neendunge, osha yela kutya okwa li ha udile “omuxupi nohepele olukeno.” Kakele kaasho, Salomo okwa li a shakeneka monghalamwenyo yaye oiningwanima inyikifa oluhodi noihalukifa. Pashihopaenenwa, omumwaxe Amnon okwa li a kwata onghonga omumwainakadona Tamar. Natango, omumwaxe waSalomo wedina Absalom okwa li a dipaa Amnon eshi a li a kwata omumwainakadona keenghono. (2 Sam. 13:1, 14, 28, 29) Absalom okwa li a pangela omhangela yokuumba ko David koshipundi, ndele omhangela yaye kaya li ya pondola nokwa li a dipawa kuJoab. (2 Sam. 15:10, 14; 18:9, 14) Konima yefimbo, omumwaxe waSalomo wedina Adonia okwa li a kendabala okunyeka ko ouhamba. Ngeno Adonia okwa pondolele, osha yela kutya ngeno okwa dipaifa Salomo. (1 Eeh. 1:5) Oushili kutya Salomo okwa li e udite ko okumona oixuna kwovanhu ou liwetikile meilikano olo a li a ilikana kuJehova peyapulo lotembeli. Ohamba Salomo oya li ya ilikana ponhele yovapangelwa vayo, ya ti: ‘Keshe umwe womuvo e udite omupya noudjuu. [Jehova] dima po, ndele pa keshe umwe paendjila daye adishe.’ — 2 Omaf. 6:29, 30.
17, 18. Ovapiya vaKalunga vamwe otava ungaunga noupyakadi ulipi, noshike hashi va kwafele ve lididimike?
17 Ohatu dulu okweetelwa ‘oudjuu’ koinima yonhumba oyo twa li twa shakeneka monghalamwenyo mefimbo la pita. Pashihopaenenwa, Mary,a Ondombwedi yaJehova imwe yomido 30 nasha, oya ti: “Ondi na omatomheno mahapu okukala nda hafa, ndele luhapu ohandi dimbuluka oinima oyo hai ningifa nge ndi kale nda fya ohoni nonda nyanyala. Oshidjemo, ohandi kala nda nyika oluhodi neenghono nohandi hovele okulila, molwaashi oinima aishe ohai kala ashike ya fa ya ningilwe onghela. Oinima yonale oyo tai anyene momadiladilo ange ohai ningifa nge ndi kale ndi udite ndihe na oshilonga nondi udite etimba.”
18 Ovapiya vaKalunga vahapu navo osho hava kala ve udite ngaashi omumwameme oo, ndele mbela oshike tashi dulu oku va kwafela va mone eenghono odo va pumbwa opo ve lididimike? Mary okwa ti: “Paife onda etelwa ehafo kookaume kange vashili nosho yo kovamwameme novamwatate meongalo. Ohandi kendabala yo okuyandja elitulemo komaudaneko aJehova e na sha nonakwiiwa nondi na elineekelo kutya omahodi oo handi kwena paife nda pumbwa ekwafo otaa ka shituka omahodi ehafo.” (Eps. 126:5) Otwa pumbwa okukala twe lineekela Omupangeli oo a nangekwa po kuKalunga. Ombibeli oya xunganeka shi na sha nOhamba oyo, ya ti: “Otai ningile omuxupi nohepele olukeno, notai xupifa eemwenyo deehepele; ndee tai di kulile momafininiko nomomalwifo, nohonde yado otai i tale i nondilo.” (Eps. 72:13, 14) Eendjovo odo itadi tu shilipaleke tuu!
Otu li pokuya mounyuni mupe omo tamu ka kala oshishipo
19, 20. (a) Ngaashi sha popiwa mEpsalme 72, oupyakadi ulipi tau ka kandulwa po kepangelo lOuhamba? (b) Olyelye tu na tete okupandula omolwokupangela kwaKristus, nou uditile ngahelipi osho epangelo olo tali ka wanifa po?
19 Kendabala vali okufaneka momadiladilo oye kutya ovayuki otava ka kala meenghalo da tya ngahelipi mounyuni mupe waKalunga koshi yepangelo laSalomo Munenenene. Otwa udanekelwa taku ti: “Moshilongo namu kale oshishipo shoilya, yo i mene fiyo keexulo deemhunda.” (Eps. 72:16) Molwaashi oilya ihai mene keexulo deemhunda, eendjovo odo otadi divilike ashike kutya edu otali ka kala tali imike neenghono. Omiti doiimati otadi ka ima ‘ngaashi muLibanon,’ oshitukulwa osho kwa li hashi imike oiimati ihapu neenghono pefimbo lepangelo laSalomo. Diladila ashike kwaasho! Itapa ka kala vali omhumbwe yoikulya, ovanhu itava ka kwatwa vali komanyutu noitava ka fya vali ondjala! Atusheni ohatu ka hafela “oitendele yomaadi.” — Jes. 25:6-8; 35:1, 2.
20 Olyelye hatu ka pandula omolwomanangeko noupuna aeshe oo? Tete otu na okupandula Ohamba yAalushe nOmupangeli wEshito alishe, Jehova Kalunga. Atusheni ohatu ka imba pamwe eimbilo la yukila kwaalo li li moshitukulwa shaxuuninwa sheimbilo eli liwa notali kumu omutima, olo tali ti: “Edina layo [Ohamba Jesus Kristus] nali kale po fiyo alushe, fimbo oku netango, edina layo nali twalwaatwalwe, opo oiwana aishe i nangekwe noupuna muyo noku i pandula yo i nelao. Kalunga Omwene, Kalunga kaIsrael na fimanekwe, ou ha longo oikumifilonga, Ye aeke! Edina laye liwa la fimana nali pandulwe fiyo alushe, nedu alishe nali yadifwe noshinge shaye! Amen, heeno, Amen.” — Eps. 72:17-19.
[Eshangelo lopedu]
a Edina olo halo lomunhu oo lelalela.
Oto nyamukula ngahelipi?
• Epsalme 72 otali xunganeke kombinga yashike?
• Salomo Munenenene oye lyelye, nepangelo laye otali ka pangela fiyo openi?
• Omanangeko noupuna elipi e ku tunhula pauhandimwe oo a xunganekwa mEpsalme 72?
[Efano pepandja 28]
Oshike tashi fanekwa kehepuluko olo kwa li tali hafelwa pefimbo lepangelo laSalomo?
[Efano pepandja 31]
Osha fimanenena okuninga eenghendabala opo tu dule oku ka kala nomwenyo mOparadisa mepangelo laSalomo Munenenene