ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • brw031201 ep. 23
  • Mbela oho kala ALUSHE wa pumbwa omhango yokondadalunde?

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Mbela oho kala ALUSHE wa pumbwa omhango yokondadalunde?
  • Oshungonangelo: Mbela oho kala ALUSHE wa pumbwa omhango yokondadalunde?
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • Oihopaenenwa ya denga mbada yopaMbiibeli
  • Ongahelipi shi na sha nOvakriste kunena?
  • Okuhoolola omalihafifo
  • Eholokepo lomunhu olo la tambulwa ko
  • Okudeula eendunge detu dokuyoolola
  • Nghee to dulu okuninga omatokolo opaumwene
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (Oshifo shokukonakonwa)—2016
  • Oto dulu “okutongola ouwa nowii”?
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2001
  • Kulika eenghono doye dokukoneka
    Oukalele Wetu wOuhamba—2001
  • Omadiladilo oye otaa tu ngoo kumwe nomadiladilo aJehova?
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (Oshifo shokukonakonwa) — 2018
Tala ouyelele muhapu
Oshungonangelo: Mbela oho kala ALUSHE wa pumbwa omhango yokondadalunde?
brw031201 ep. 23

Mbela oho kala ALUSHE wa pumbwa omhango yokondadalunde?

ESHI wa li okaana, ovadali voye ove na okukala va li have ku tulile po eemhango dihapu. Ndele eshi wa ende to kulu, ou na okukala we va pandula, molwaashi ou shii kutya ova li ve ku halela ouwa. Paife eshi wa ninga omukulunhu, ou na okukala natango ho dulika komafinamhango oo ve ku honga nove a findila mwoove, nonande ku li vali koshi yomhango yavo.

Tate yetu womeulu, Jehova, okwe tu pa eemhango donhumba mEendjovo daye, Ombiibeli. Pashihopaenenwa, okwa kelela okunyona ohombo, oluhaelo, okulongela oikalunga nokuvaka. (Exodus 20:1-17; Oilonga 15:28, 29) Eshi hatu ningi “ovakulunhu pamhepo moinima aishe,” ohatu ke shi dimina kutya Jehova okwe tu halela osho shiwa, nonokutya eemhango daye inadi tulilwa po oku tu ngabeka. — Ovaefeso 4:15; Jesaja 48:17, 18; 54:13.

Ashike ope na eenghalo dihapu omo pehe na omhango yokondadalunde. Nomolwaasho vamwe ohava diladila kutya moinima omo pehe na omhango yopaMbiibeli yokondadalunde, ova manguluka okuninga osho va hala. Ohava tomhafana kutya ngeno Kalunga okwa li e wete sha pumbiwa, ngeno okwe shi ulika mokutula po omhango yokondadalunde.

Ovo hava diladila ngaho, luhapu ohava ka ninga omatokolo ehe li pandunge nohave ke lipa oushima lwanima. Ova dopa okumona kutya Ombiibeli kai na ashike eemhango, ndele otai tu kwafele yo tu mone nghee Kalunga ha diladila. Eshi hatu konakona Ombiibeli nokushiiva onghedi omo Kalunga ha tale ko oinima, ohatu hovele okukala neliudo la deulwa kOmbiibeli. Ohatu kwafelwa yo tu ninge omahoololo, oo taa ulike kutya oku li metwokumwe nonghedi yaye yokudiladila. Ngeenge otwa ningi ngaho, ohatu ka hafifa omutima waJehova, nohatu ka mona ouwa, oo hau di mokuninga omatokolo opandunge. — Ovaefeso 5:1.

Oihopaenenwa ya denga mbada yopaMbiibeli

Ngeenge hatu tale komahokololo opaMbiibeli ovapiya vaKalunga vonale, ohatu ka mona eenghalo donhumba omo va li va katuka monghedi omo Kalunga ha diladila, nonande kapa li omhango yokondadalunde. Natu ka taleni koshihopaenenwa shaJosef. Pefimbo opo a li ta kokelwa moluhaelo komukulukadi waPotifar, kapa li omhango yaKalunga ya nwefwa mo ya shangwa oyo ya dilika oluhaelo. Nonande kapa li omhango yokondadalunde, Josef ka li ashike a tala ko oluhaelo li li enyono she likolelela keliudo laye, ndele oli li yo enyono ‘nokuKalunga.’ (Genesis 39:9) Osha yela kutya Josef okwa li a didilika kutya oluhaelo ka li li metwokumwe nehalo laKalunga nosho yo nonghedi yaYe yokudiladila, ngaashi sha ulikwa moshikunino shaEden. — Genesis 2:24.

Natu ka taleni vali koshihopaenenwa shimwe. Membo lOilonga 16:3, omwa popiwa kutya ofimbo Paulus ina ya naTimoteus momalweendo aye opaKriste, okwa li e mu pitifa etanda. Ashike movelishe 4 omwa popiwa kutya Paulus naTimoteus ova endaenda moilando tava shiivifa “osho sha tokolwa kovayapostoli nokovakulunhu vomuJerusalem.” Shimwe shomoinima oyo ya li ya tokolwa oshosho kutya Ovakriste inava teelelika vali va pite etanda. (Oilonga 15:5, 6, 28, 29) Omolwashike Paulus a li e wete sha pumbiwa Timoteus a pite etanda? “OmolwOvajuda ovo va li moilando oyo, molwaashi aveshe ova li ve shii kutya xe [yaTimoteus] Omugreka.” Paulus ka li a hala oku va udifa nai, ile e va pundukife. Okwa li unene a hala Ovakriste va “ulike kutya ohava longo oilonga ya wapala koshipala shaKalunga.” — 2 Ovakorinto 4:2; 1 Ovakorinto 9:19-23.

Paulus naTimoteus ova li tava diladila monghedi ya faafana. Lesha eevelishe ngaashi odo di li mOvaroma 14:15, 20, 21 nosho yo 1 Ovakorinto 8:9-13; 10:23-33, u tale nghee Paulus a li e na ko nasha shili nonghalo nawa yopamhepo yavamwe, unene tuu ovo tashi dulika va pundukifwe ashike nokoinima oyo inai puka. Nomolwaasho, Paulus a li a shanga shi na sha naTimoteus a ti: “Nghi wete pe na vali umwe e na omaukwatya a fa aye ou ta dulu oku mu fila oshisho. Osheshi aveshe ohava lalakanene ouwa wavo vene, ndele hauwa waJesus Kristus. Ndele ngaashi mu shi shii, Timoteus okwa ulika kutya hasho e li ngaho, molwaashi otwa longa pamwe naye ngaashi omona e li naxe mokutandavelifa onghundana iwa.” (Ovafilippi 2:20-22) Ovalumenhu ovo Ovakriste inave tu tulila po tuu oshihopaenenwa shiwa kunena! Ponhele yokuhoolola osho tashi va wapalele, ile osho va hala moinima omo pehe na omhango yopakalunga yokondadalunde, ova hopaenenwa ohole yaJehova noyOmona waye, mokudiladila kunghee omatokolo avo taa dulu okukuma vamwe pamhepo.

Diladila kuJesus Kristus, oo e li oshihopaenenwa shetu sha denga mbada. MEudifo laye lOkomhunda, okwa li a yelifa nawa kutya ou a uda ko nawa omhango yaKalunga, ota ka dulika shi dulife nopwaasho omhango ya popya kondadalunde, ile pwaasho sha kelelwa. (Mateus 5:21, 22, 27, 28) Kutya nee oJesus, Paulus, Timoteus, ile oJosef, kape na nande oumwe womuvo a tomhafana kutya omunhu ota dulu okuninga osho a hala, ngeenge kape na omhango yokondadalunde moshinima shonhumba. Opo va kale hava diladila ngaashi Kalunga, ova kala metwokumwe naasho Jesus a popya kutya oipango inene ivali i dule aishe, okuhola Kalunga novanhu vakwetu. — Mateus 22:36-40.

Ongahelipi shi na sha nOvakriste kunena?

Osha yela kutya katu na okutala ko Ombiibeli, ngaashi hatu tale ko omikanda dopaveta, twa teelela okanima keshe ka kale ka tumbulwa kondadalunde. Ohatu ka hafifa omutima waJehova, ngeenge otwa hoolola okuninga oinima monghedi omo Jehova ha diladila, nonande kape na omhango yokondadalunde moshinima osho twa hoolola. Noitya imwe, ponhele yokukala twa hala alushe okulombwelwa osho Kalunga a hala tu ninge, ohatu dulu ‘okukonakona kutya ehalo laJehova olilipi.’ (Ovaefeso 5:17; Ovaroma 12:2) Omolwashike osho hashi hafifa Jehova? Omolwaashi otashi ulike kutya itatu lipula ashike unene naasho twa hala nosho yo noufemba wetu, shi dulife pwaashi tashi mu hafifa. Otashi ulike yo kutya otwa pandula ohole yaye fiyo oposhitwa opo twa hala oku mu hopaenena, hatu linyengifwa kohole. (Omayeletumbulo 23:15; 27:11) Shikwao vali, okukatuka eenghatu da kanghamena kwaasho sha popiwa mOmishangwa, ohashi pameke oupamhepo wetu, naluhapu ohashi tu etele oukolele wopalutu.

Natu ka taleni nghee efinamhango eli tali dulu okutulwa moilonga moinima yopaumwene.

Okuhoolola omalihafifo

Natu tye nee ngeno omulumenhu omunyasha okwa hala okulanda eemusika donhumba. Eshi a pwilikina eemusika odo okwa mona kutya odiwa, ashike okwa limbililwa, molwaashi osho sha shangwa kombada yokapeko keemusika odo, otashi ulike kutya oda nyika omilele noinadi koshoka. Opo nee okwa didilika yo kutya eendjovo dihapu dovashikingalo, otadi ulike kutya kave na ehafo. Molwaashi omulumenhu oo omunyasha oku hole Jehova, oku na ko nasha unene nanghee Jehova ta diladila nanghee e uditile oshinima shonhumba. Ongahelipi ta dulu okukonakona ehalo laKalunga moshinima osho?

Monhumwafo oyo a li a shangela Ovagalati, omuyapostoli Paulus okwa popya omusholondodo woilonga yombelela nosho yo oiimati yomhepo yaKalunga. Nopehe na omalimbililo, ou shii kutya oiimati yomhepo yaKalunga oya kwatela mo: ohole, ehafo, ombili, onheni, olune, ouwa, eitavelo, omwenyo muwa nelipangelo. Ndele mbela oinima ilipi ya kwatela mo oilonga yombelela? Paulus okwa shanga a ti: “Ndele oilonga yombelela i li poluhaela oyo ei, oluhaelo, okuhenoukoshoki, okunyona nopehe nouxwenge, okulongela oikalunga, oumhulile, outondwe, eenhamanana, ondubo, ehandu la pitilila, eemhata, omatukauko, oimhanga, efupa, oukolwe, oivilo ihe na elandulafano naikwao ya fa oyo. Ovamwatate, ngaashi nde mu londwela nale, natango ohandi mu londwele kutya: Keshe ou ta longo oilonga ya tya ngaho ita ka fyuulula Ouhamba waKalunga.” — Ovagalati 5:19-23.

Diladila koutumbulilo waxuuninwa momusholondodo oo, “naikwao ya fa oyo.” Paulus ina yandja omusholondodo woinima aishe oyo ya kwatela mo oilonga yombelela. Osho inashi hala okutya omunhu ota dulu okutomhafana ta ti, ‘Ame paMishangwa onda pitikwa okuninga keshe osho Paulus ina tumbula momusholondodo woilonga yombelela.’ Ponhele yaasho, ngeenge omunhu ta lesha okwa pumbwa okulongifa eendunge dokuyoolola, opo a didilike mo oinima imwe oyo ihe li melandulafano olo, ashike oya kwatela moutumbulilo “naikwao ya fa oyo.” Ovo hava kufa ombinga moinima oyo inai tumbulwa noinava hala oku i efa po, ndele oya kwatela moutumbulilo “naikwao ya fa oyo,” itava ka fyuulula Ouhamba waKalunga.

Onghee hano, otwa pumbwa okukonakona, ile okudidilika mo oinima oyo itai wapalele momesho aJehova. Mbela osho oshidjuu unene? Natu tye nee ndokotola woye okwe ku pa omayele u kale ho li oiimati ihapu nosho yo oikwambidi, ashike ou na okuhenuka okulya oka-pie, o-ice cream, naikwao ya fela opo. Mbela otashi ka kala shidjuu okumona kutya oshikuki oshi li mongudu ilipi? Paife natu ka taleni vali koiimati yomhepo yaKalunga nosho yo koilonga yombelela. Mbela eemusika odo da popiwa pombada odi li momusholondodo ulipi? Itadi ulike omaukwatya ngaashi ohole, ouwa, elipangelo, ile omaukwatya makwao a pambafana noiimati yomhepo yaKalunga. Omunhu ina pumbwa ngeno omhango yokondadalunde, opo a mone kutya omusika ya tya ngaho kai li metwokumwe nonghedi yaKalunga yokudiladila. Omafinamhango oo otaa longo yo nongeenge tashi uya poinima yokulesha, eemuvi, eeprograma dokoTV, omaudano okokombiyuta, omapandja okointaneta nosho tuu.

Eholokepo lomunhu olo la tambulwa ko

Ombiibeli oi na yo omafinamhango oo taa popi kombinga yokuliwapeka nokudjala. Osho otashi kwafele Omukriste keshe a kaleke po eholokepo laye liwa notali wapalele. Ngeenge tashi uya pokudjala nokuliwapeka, ohashi pe omhito ovo ve hole Jehova vaha ninge osho tashi va wapalele, ndele oshosho tashi hafifa Xe yavo womeulu. Ngaashi twe shi mona nale, oushili oyoo kutya, ngeenge Jehova ina yandja eemhango dokondadalunde moshinima shonhumba, inashi hala okutya ke na ko nasha naasho oshiwana shaye tashi ningi. Eenghedi dokudjala nosho yo dokuliwapeka oda yoolokafana moitukulwa, ndele nokuli nomoshitukulwa sha faafana ohadi lunduluka efimbo nefimbo. Ashike Kalunga okwa yandja omafinamhango oo e na okuwilika oshiwana shaye efimbo keshe nosho yo meenhele keshe.

Pashihopaenenwa, 1 Timoteus 2:9, 10, okwa ti: “Mepingafano naasho, ovakainhu ove na okudjala monghedi yefimaneko, oikutu tai wapalele noi li pandjele, hakupandwa monghedi ya kitakana, ile okudjala oikutu yondilo ile oinima ya longwa moingoli noumanya vondilo, ndele ove na okuliwapeka monghedi oyo tai ulike kutya ovatilikalunga, nokulonga oilonga iwa.” Onghee hano, ovakainhu nosho yo ovalumenhu Ovakriste ova pumbwa okudiladila nawa kutya ovanhu vomoitukulwa yavo ova teelela ovo tava “ulike kutya ovatilikalunga,” va kale ve na eholokepo la tya ngahelipi. Oshiwa kOmukriste okukaleka momadiladilo kutya eholokepo laye otali ka ningifa ovanhu va kale va tala ko ngahelipi etumwalaka lOmbiibeli olo ha udifa. (2 Ovakorinto 6:3) Omukriste oo e li oshihopaenenwa shiwa, ita ka kala ashike e na ko nasha naasho e hole, ile noufemba waye. Ponhele yaasho, ota ka kala e na ko nasha unene nokuhakala oye ha piyaaneke vamwe neenghatu daye, ile ha pundukifa vamwe. — Mateus 18:6; Ovafilippi 1:10.

Ngeenge Omukriste okwa didilike kutya onghedi yaye yonhumba yokuliwapeka otai piyaaneke vamwe, ile otashi dulika i va pundukife, ota dulu okuhopaenena omuyapostoli Paulus mokukala e na ko nasha unene nonghalo nawa yavamwe yopamhepo, ponhele yomahalo aye opaumwene. Paulus okwa ti: “Ningeni ovahopaeneni vange ngaashi ame handi hopaenene Kristus.” (1 Ovakorinto 11:1) Paulus okwa popya shi na sha naJesus a ti: “Kristus naye ine liwapalela ye mwene.” Oshitwa shaPaulus osho a hala Ovakriste aveshe va tule moilonga osha yela, eshi a ti: “Ovo twa pama meitavelo otu na okukwafela ovo va nghundipala, ndele katu na okuliwapalela fye vene. Keshe umwe na ningile mukwao ouwa opo e mu pameke.” — Ovaroma 15:1-3.

Okudeula eendunge detu dokuyoolola

Ongahelipi hatu dulu okudeula eendunge detu dokuyoolola, opo tu shiive nghee hatu dulu okuhafifa Jehova, nande ina yandja omhango yokondadalunde moshinima shonhumba? Ngeenge otwa kala hatu lesha Eendjovo daye efiku keshe, hatu di konakona pandjikilile nokudilonga kwaasho twa lesha, ohatu ka deula eendunge detu dokuyoolola. Ekulo la tya ngaho, ihali ningwa meendelelo. Ngaashi ashike okaana taka kulu palutu, okukula pamhepo ohaku endele ko, ndele ihaku uya ashike meendelelo. Onghee hano, otwa pumbwa okukala tu na elididimiko, noinatu pumbwa okukala twa kenyanana, ngeenge otu wete twa fa itatu ningi exumokomesho meendelelo. Shikwao vali, efimbo olo la pita po halo tali deula eendunge detu dokuyoolola. Efimbo olo oli na okukala lokukonakona Eendjovo daKalunga, ngaashi sha popiwa pombada, notu na okukendabala okutula moilonga Eendjovo odo mokukalamwenyo kwetu. — Ovaheberi 5:14.

Ohatu dulu okutya, Eendjovo daKalunga ohadi yeleke eduliko letu, ofimbo omafinamhango aye haa yeleke kutya otu na oupamhepo wa tya ngahelipi, nehalo letu loku mu hafifa. Eshi hatu ende hatu kulu pamhepo, ohatu ka kala twa halelela okuhopaenena Jehova nOmona waye. Ohatu ka kala twa halelela okuninga omatokolo a kanghamena kunghee Kalunga ha diladila moinima yonhumba, ngaashi sha ulikwa mOmishangwa. Ngeenge otwa kala hatu hafifa Tate yetu womeulu mukeshe osho hatu ningi, ohatu ka mona nghee ehafo letu tali hapupala.

[Omafano pepandja 23]

Nonande omidjalo oda yoolokafana keenhele di lili loku lili, omafinamhango Ombiibeli oku na oku tu wilika, ngeenge hatu ningi omahoololo

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma