Ino fya ounye ngeenge ohombo yeni itai ende nawa
“Ava va hombola ohandi va lombwele - haame, ndele Omwene.” — 1 KOR. 7:10.
OTO DULU OKUYELIFA?
Kalunga oha tula ovalihomboli kumwe meityo lilipi?
Ongahelipi ovakulunhuongalo tava dulu okukwafela Ovakriste ovo ve na oupyakadi mohombo?
Otu na okukala tu na etaleko la tya ngahelipi li na sha nohombo?
1. Ovakriste ove na okukala hava tale ko ohombo ngahelipi, nomolwashike?
NGEENGE Ovakriste tava hombola, ohava ningi eano lohombo koshipala shaKalunga nove na oku li tala ko li li oshinima sha kwata moiti. (Omuud. 5:4-6) Molwaashi Jehova oye Omutoti wohombo, otaku dulu okutiwa kutya oye ha “tula kumwe” ovalihomboli. (Mark. 10:9) Onghee hano, ohombo keshe ya hombolifwa paveta oya tulwa kumwe kuKalunga. Ovapiya vaJehova ove na okukala va fimaneka elongekido lohombo kashi na nee mbudi kutya ova hombola ve li nale ovalongeli vaye ile hasho.
2. Omapulo elipi hatu ka kundafana moshitukulwa eshi?
2 Ngeenge ohombo otai ende nawa, ohai etele ovalihomboli ehafo linene. Ndele mbela oshike shi na okuningwa po ngeenge itai ende nawa? Ohombo otai dulu ngoo okupamekwa vali ngeenge itai ende nawa? Ovalihomboli otava dulu okukonga ekwafo peni ngeenge ohombo yavo otai shongola?
OTAI KA KALA NGOO ODJO YEHAFO ILE OYENYEME?
3, 4. Oshike tashi dulu okuningwa po ngeenge Omukriste ina ninga omatokolo opandunge eshi a hoolola kaume kopahombo?
3 Ohombo yOvakriste ohai va etele ehafo ngeenge tai pondola nohai fimanekifa Jehova. Ashike ohai eta oluhodi linene ngeenge itai pondola. Ovakriste ovo tava diladila okuhombola otava dulu okukonga ewiliko kuJehova opo eehombo davo di ka kale tadi ende nawa okudja kehovelo. Ndele mepingafano naasho, ohombo otai dulu okweetifa oluhodi ile enyeme ngeenge Omukriste ina ninga omatokolo opandunge eshi a hoolola kaume kopahombo. Pashihopaenenwa, ovanyasha vamwe otashi dulika va hovele okweendelafana nonande inave lilongekida okuwanifa po oinakuwanifwa yomohombo. Vamwe ohava kongo ookaume kopahombo okupitila mOintaneta nohava lotokele mohombo, nohauxuuninwa, ohombo yavo ihai kala ihafifa nandenande. Vamwe ohava nyono sha kwata moiti pefimbo leendelafano nohava tokola ashike okuhombola nande ongaho, ndele oshi na oupu va ka kale inava fimanekafana mohombo yavo.
4 Ovakriste vamwe ohava tauluka elombwelo lokuhombola ashike “mOmwene,” naluhapu ohava ka hangwa koilanduliko inyikifa oluhodi yokukala moukwaneumbo wa tukauka palongelokalunga. (1 Kor. 7:39) Ngeenge owa ninga epuko la tya ngaho, ilikana kuJehova e ku dimine po noku ku kwafele. Oshoshili kutya iha kufa po oilanduliko yomapuko oo twa ninga monakudiwa, ashike oha kwafele omunhu oo e livela ombedi opo a ungaunge nomayeleko. (Eps. 130:1-4) Onghee hano, kendabala wa mana mo okuninga osho tashi hafifa omutima waJehova paife nofiyo alushe, opo nee, ‘ehafo lOmwene otali ka ninga eenghono doye.’ — Neh. 8:10.
NGEENGE MOHOMBO OMWA HOLOKA OUPYAKADI
5. Ou na okuhenuka okudiladila shike ngeenge ohombo yeni itai ende nawa?
5 Ovalihomboli ovo ve na omaupyakadi meehombo otashi dulika va kale tave lipula tava ti: ‘Mbela otashi kwafa sha ngoo okuninga eenghendabala ndi kaleke po ohombo yetu? Ngeno okwa li handi dulu okutamekulula vali, ngeno ohandi kongo kaume kopahombo umwe e lili.’ Umwe otashi dulika nokuli a kale ta tomhafana, ta ti: ‘Ohandi ka kala nda manguluka lela, ngeenge onda teya ohombo. Nokuli nonande kandi na emanguluko lopamishangwa lokuteya ohombo, ohandi dulu ashike okuhengana ile okutopoka opo ndi dule okutyapula onghalamwenyo natango.’ Ovakriste ove na okuninga ngaashi tava dulu meenghalo omo ve li paife nokukonga ewiliko laJehova nokudulika kulo, ponhele yokukala ashike tave litungile ouumbo ile tava diladila kutya oinima otai ke va endela nawa ngeenge ova ningi ngaho.
6. Yelifa kutya eendjovo daJesus odo tadi hangwa muMateus 19:9 oda hala okutya shike.
6 Pamishangwa, ngeenge ohombo yOmukriste oya teka otashi dulika a kale ile aha kale a manguluka okuhombolulula ile okuhombolululwa. Jesus okwa ti: “Ou ta henge po omukainhu waye oshinima shimwe shi he fi oluhaelo, ndele ta hombola umwe, oye ta haele.” (Mat. 19:9) “Oluhaelo” olo la popiwa kuJesus momushangwa oo ola kwatela mo okuya momilele kondje yohombo nosho yo omanyono makwao a kwata moiti opamilele. Onghee hano, ngeenge kaume koye kopahombo ina ya moluhaelo, osha fimanenena okulipula nawa to shi ningi pamwe neilikano pomhito keshe to kwatwa kediladilo lokuteya ohombo.
7. Ovanhu otashi dulika va fike pexulifodiladilo lilipi ngeenge ohombo yeni otai shongola?
7 Ngeenge ohombo yeni inai pondola, ovanhu otashi dulika va kwatwe komalimbililo shi na sha noupamhepo weni. Omuyapostoli Paulus okwa li a pula epulo la kwata moiti a ti: “Ou ita dulu okutekula eumbo laye mwene, ota dulu ngahelipi okufila eongalo laKalunga oshisho?” (1 Tim. 3:5) Kakele kaasho, ngeenge ovalihomboli vonhumba otave liti Ovakriste ndele ohombo yavo otai shongola, otashi dulika ovanhu va fike pexulifodiladilo kutya ihava tula moilonga osho hava udifa. — Rom. 2:21-24.
8. Oupyakadi ulipi ovalihomboli Ovakriste ve na ngeenge ova tokola okuhengafana ile okuteya ohombo?
8 Ngeenge ovalihomboli va ninginifwa ova pangele omhangela yokuhengafana ile yokuteya ohombo nopehe na omatomheno opamishangwa, osho otashi ulike filufilu kutya kave na oupamhepo muwa. Nopehe na omalimbililo, kaume kopahombo umwe ile aveshe otashi dulika va dopa okutula moilonga omafinamhango Ombibeli. Ngeno ova li ve ‘lineekela shili mOmwene nomutima wavo aushe,’ ngeno ove na okukala nelineekelo kutya otava dulu okupongolola po omaupyakadi omohombo yavo. — Lesha Omayeletumbulo 3:5, 6.
9. Ongahelipi Ovakriste vamwe va nangekwa noupuna omolweenghendabala nelididimiko olo va ulika meehombo davo?
9 Eehombo dihapu odo hadi monika da fa di li pokuteka po, efimbo limwe ohadi hovele vali okweenda nawa. Ovakriste ovo ihava sholola diva ngeenge meehombo davo mwa holoka omaupyakadi, luhapu ohava ka mona ondjabi iwa. Natu ka taleni kwaasho tashi dulu okuningwa po ngeenge ovalihomboli ove li moukwaneumbo wa tukauka palongelokalunga. Omuyapostoli Petrus okwa ti: “Ovakainhu, dulikeni kovalumenhu veni, opo naavo yo inava dulika kondjovo, va findwe keenghedi dovakainhu nande eendjovo kadi po. [Eshi] ve wete, nhumbi hamu ende moukoshoki nometilokalunga.” (1 Pet. 3:1, 2) Doshili, omunhu oo ehe fi omwiitaveli ota dulu okutambula ko oshili omolwelihumbato liwa lakaume kaye kopahombo. Ohombo ya tya ngaho ohai ka fimanekifa Kalunga notai dulu okweetela ovalihomboli omanangeko noupuna mahapu nosho yo ounona ngeenge ove na.
10, 11. Omaupyakadi elipi haa dulu okuholoka mohombo inashi teelelwa, ndele Ovakriste otava dulu okukala noushili ulipi?
10 Ovakriste vahapu ohava kongo ookaume kopahombo ovo navo ve liyandjela Jehova molwaashi ova hala oku mu hafifa. Ndele nande ongaho, efimbo limwe oinima ihai ka enda nawa ngaashi va li va teelela. Peemhito dimwe, kaume kopahombo umwe otashi dulika a hovele okukala e na oupyakadi wopamadiladilo wa kwata moiti. Ile umwe otashi dulika a hovele okukala ine lipyakidila vali moilonga yokuudifa konima eshi va hombola nale. Pashihopaenenwa, omudalakadi umwe Omukriste omuladi wedina Lindaa ka li ta dulu okuninga po sha eshi omushamane waye wOndombwedi a li a hovela okuninga oinima ihe li pamishangwa nopehe na okulivela ombedi fiyo osheshi a kondwa mo meongalo. Ndele oshike osho Omukriste e na okuninga po ngeenge ohombo yavo otai ende tai naipala omolwelihumbato laumwe la tya ngaho?
11 Otashi dulika omunhu a pule ta ti: ‘Mbela ondi na ashike okutwikila okuninga eenghendabala ndi kaleke po ohombo yetu kashi na nee mbudi kutya otashi pula shike?’ Oove mwene u na okuninga etokolo moshinima osho, molwaashi kape na nande oumwe ta dulu oku li ku ningila. Ndele nande ongaho, otu na omatomheno mawa okutwikila okuninga eenghendabala opo tu kaleke po eehombo detu ngeenge itadi ende vali nawa. Omushamane ile omukulukadi oo te lididimikile omaupyakadi omohombo omolweliudo liwa oku na ondilo koshipala shaKalunga. (Lesha 1 Petrus 2:1-20.) Kakele kaasho, Jehova oha kwafele ovalihomboli Ovakriste okupitila mEendjovo nomomhepo yaye iyapuki ovo tava ningi eenghendabala da mana mo opo va pameke eehombo davo.
OVE LILONGEKIDA ALUSHE OKUKWAFELA
12. Ovakulunhuongalo otava ka kala ve tu tala ko ngahelipi shimha twa ka konga ekwafo kuvo?
12 Ngeenge mohombo yeni omu na omaupyakadi, ino ongaonga oku ka konga ekwafo lopamhepo kOvakriste va pyokoka. Ovakulunhuongalo ohava longo ve li ngaashi ovafita voshiunda notava ka kala va hafa oku ku pa omayele a nwefwa mo okudja mOmishangwa. (Oil. 20:28; Jak. 5:14, 15) Inamu kala mwa tila kutya pamwe ovakulunhuongalo otava ka kala ve mu dina ngeenge omwa ka konga ekwafo lopamhepo kuvo nye nakaume koye kopahombo nokukundafana navo omaupyakadi eni a kwata moiti. Ponhele yaasho, otava ka kala ve mu fimaneka neenghono eshi mwa halelela okuhafifa Kalunga.
13. Omayele elipi taa hangwa mOvakorinto votete 7:10-16?
13 Ngeenge ovakulunhuongalo va pulwa ekwafo kOvakriste vakwao ovo ve li momaukwaneumbo a tukauka palongelokalunga, ohava yandje omayele ngaashi omuyapostoli Paulus, oo a ti: “Ava va hombola ohandi va lombwele - haame, ndele Omwene — nokutya, omukainhu ina henga po omulumenhu waye. Ndele ngenge a hengana, na kale ina hombolwa, ile nava pafane ombili nomulumenhu waye; nomulumenhu a ha henge po omukainhu waye. . . . Osheshi oto shi shiiva peni omukainhu oove, nokutya, to dulu okuxupifa omulumenhu woye, ile omulumenhu oove, oto shi shiiva peni, nokutya, to dulu okuxupifa omukainhu woye?” (1 Kor. 7:10-16) Kashi fi tuu enangekonoupuna linene ngeenge kaume kopahombo oo ehe fi omwiitaveli okwa tambula ko oshili!
14, 15. Onaini Omukriste ta dulu okuhengana, ndele omolwashike e na tete okudiladila nawa oshinima osho paushili, te shi ningi pamwe neilikano?
14 Oinima ilipi tai dulu okuningifa omukulukadi Omukriste a ‘hengane’? Vamwe ohava tokola okuhengana ngeenge omushamane waye ina hala oku mu fila oshisho owina. Vamwe ohava hengana ngeenge tava hepekwa nai palutu ile ngeenge oupamhepo wavo u li moshiponga neenghono.
15 Ashike omunhu keshe oye mwene e na okuninga etokolo kutya ota hengana ile hasho. Ndele kaume kopahombo oo a ninginifwa oku na okudiladila nawa oshinima osho te shi ningi pamwe neilikano nokulikonakona paushili. Pashihopaenenwa, mbela kaume kopahombo oo ehe fi omwiitaveli oye ngoo shili ta tulifa oupamhepo womwiitaveli moshiponga ile Omukriste oye mwene ha dopa okukonakona Ombibeli, ha faula okwoongala noiha i moukalele pandjikilile?
16. Omolwashike Omukriste ehe na okuninga etokolo meendelelo lokuteya ohombo yavo?
16 Molwaashi otwa lenga ekwatafano letu naKalunga notwa pandula oshali yohombo oyo e tu pa, otu na okuhenuka okuninga omatokolo meendelelo e na sha neteyohombo. Tu li ovapiya vaJehova, otwa hala okuninga alushe oinima monghedi oyo tai yapulifa edina laye liyapuki. Onghee hano, katu na nande okupangela eemhangela tu teye eehombo detu, tashi dulika molwaashi twa diladila tu hombole nomunhu umwe vali. — Jer. 17:9; Mal. 2:13-16.
17. Omeenghalo dilipi taku dulu okutiwa kutya Kalunga okwa ifanena Ovakriste ovo va hombola ile va hombolwa ombili?
17 Omukriste oo e na kaume kopahombo ehe fi omwiitaveli oku na okuninga eenghendabala da mana mo opo a kaleke po ohombo yavo. Ashike Omukriste ke na okukala e udite e na ondjo ngeenge kaume kaye kopahombo oo ehe fi omwiitaveli okwa tokola oku mu henga po nonande ye okwa ninga eenghendabala da mana opo ngeno a kaleke po ohombo yavo. Paulus okwa ti: “Ou e he fi omwiitaveli ngenge a hala oku mu henga po, ne mu henge po, omumwatate omulumenhu nomumwameme omukainhu ve he fi ovapika voinima ya tya ngaha; osheshi Kalunga e mu ifanena ombili.” — 1 Kor. 7:15.b
KALENI MWE LINEEKELA MUJEHOVA
18. Ouwa ulipi to dulu okumona omolweenghendabala odo wa ninga, nokuli nonande ohombo yeni oya ka teka?
18 Ngeenge otamu ungaunga nomaupyakadi mohombo yeni, puleni ekwafo kuJehova e mu pameke nokukala alushe mwe mu lineekela. (Lesha Epsalme 27:14.) Natu ka taleni koshihopaenenwa shaLinda oo a tumbulwa metetekelo. Nonande Linda okwa kala ta ningi eenghendabala oule womido dihapu opo ngeno a kaleke po ohombo yavo, lwanima oya ka teka ashike. Ndele mbela okwa li e udite kutya okwa hepifa ashike fimbo laye? Linda okwa ti: “Hasho nandenande! Eenghendabala odo nda ninga oda li da yandja oundombwedi muwa kovatalinomesho. Ondi na yo eliudo la koshoka. Ndele osho shiwa unene oshosho kutya, osho osha li sha kwafela okamonakadona ketu ka kale ke na eitavelo la kola. Eshi ka kula, oka ninga Ondombwedi yaJehova ye mu liyapulila noi na ouladi.”
19. Oshike tashi dulu okuningwa po ngeenge ovalihomboli ova ningi eenghendabala opo ohombo yavo iha teke?
19 Omumwameme umwe wedina Marilyn okwa hafa molwaashi a kala e lineekela Kalunga nomolweenghendabala da wedwa po odo a kala ta ningi opo a kaleke po ohombo yavo. Okwa ti: “Onda li nda kwatwa komhepo yokuhengana eshi omushamane wange a li ina hala okuyambidida nge painiwe naashi oupamhepo wange wa li moshiponga. Omushamane wange okwa li omukulunhuongalo fimbo ina hovela okuninga eengeshefa donhumba dihe li pandunge. Okudja opo, okwa li a hovela okufaula okwoongala nokatwa li vali hatu popi. Efiku limwe moshilando shetu omwa li mwa ningwa omaponokelo opaukulo nonda li nda tila neenghono nonda ka kala nde litukulula ko kuvamwe. Lwanima onda ka didilika kutya naame onda ninga epuko. Opo nee, otwa ka hovela okukala hatu popi natango, hatu tamekulula Elongelokalunga lOukwaneumbo wetu nosho yo okuya kokwoongala pandjikilile. Ovakulunhuongalo ova li hava ungaunga nafye nolune nova kala ekwafo linene kufye. Okudja opo, ohombo yetu oya ka kala vali tai ende nawa neenghono. Mokweendela ko kwefimbo, omushamane wange okwa ka peululwa natango oinakuwanifwa meongalo. Nonande onghalo oyo twa pita muyo oya li idjuu neenghono, xuuninwa oya ka etifa oidjemo ihafifa.”
20, 21. Molwaashi otwa fimaneka elongekido lohombo, otu na okukala twa tokola toko okuninga shike?
20 Natu ningeni alushe eenghendabala da mana mo nokukala twe lineekela muJehova, kutya nee otwa hombola ile hasho. Ngeenge omwa holoka omaupyakadi meehombo detu otu na okuninga eenghendabala da mana mo tu a kandule po, tu shii kutya mohombo otu li mo twa ninga ‘ombelela imwe katu fi vali vavali.’ (Mat. 19:6) Natu dimbulukeni yo kutya ngeenge otwa kala ovadiinini kookaume ketu kopahombo ovo vehe fi ovaitaveli nonande otu li meenghalo didjuu, otashi dulika tu ka kale twa hafa ngeenge ove uya moshili.
21 Natu kaleni yo twa lungamena eenghatu detu opo tu dule okuyandja oundombwedi kwaavo vopondje yeongalo, kashi na nee mbudi kutya otu li meenghalo da tya ngahelipi. Ngeenge twa taalela omaupyakadi meehombo detu, natu ilikaneni twa mana mo, natu konakoneni omalinyengotomheno etu paushili, natu konakoneni Omishangwa nawanawa nokukonga ekwafo lopamhepo kovakulunhuongalo. Ndele komesho yaaishe, natu kaleni twa tokola toko okuninga keshe shimwe monghedi oyo tai hafifa Jehova nokuulika kutya otu na shili olupandu lohombo oyo i li oshali ikumwifa ya dja kuye.
[Omashangelo opedu]
a Omadina oo hao ovanhu ovo lelalela.
b Tala embo ‘Likalekeni mohole yaKalunga,’ epandja 219-221; Oshungonangelo yOshiingilisha ye 1 Novemba 1988, epandja 26-27; 15 Septemba 1975, epandja 575.
[Ouyelele u li pepandja 10]
Ovakriste ovo ihava fi ounye diva ngeenge ohombo yavo itai ende nawa luhapu ohava ka mona oidjemo iwa
[Ouyelele u li pepandja 12]
Kala we lineekela alushe muJehova nokukonga ekwafo kuye
[Efano pepandja 9]
Jehova oha nangeke noupuna ovalihomboli ovo tava ningi eenghendabala va pameke eehombo davo
[Efano pepandja 11]
Eongalo lopaKriste otali dulu okukala odjo yetwomukumo nohali pameke ovanhu pamhepo