ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w04 2/1 ep. 28-32
  • “Olupe lounyuni ou otali lunduluka”

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • “Olupe lounyuni ou otali lunduluka”
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2004
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • Oshiholekwa sha hololwa hauxuuninwa
  • ‘Exulilo lefimbo’ la kolekwa
  • Nghee oiningwanima ya xuuninwa tai ka ningwa
  • Osho sha denga mbada opo tashi uya!
  • Kaleka efiku laJehova momadiladilo
    Longela Kalunga aeke kashili
  • 7 Elalakano laKalunga otali ka wanifwa mafiku
    Elalakano longhalamwenyo oshike? Ongahelipi to dulu okushiiva kombinga yalo?
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2004
w04 2/1 ep. 28-32

“Olupe lounyuni ou otali lunduluka”

“Ovamwatate, ohandi ti: efimbo olo [la xupa ko, NW] olixupi.”—1 OVAKORINTO 7:29.

1, 2. Omalunduluko elipi wa mona monghalamwenyo yoye?

OMALUNDULUKO elipi wa mona monghalamwenyo yoye? Mbela oto dulu okudimbuluka amwe omuo? Pashihopaenenwa, ope na exumokomesho olo la ningwa mounongononi wopaunamiti. Omolwokunongonona shi na sha nounamiti, oupokati woule wonghalamwenyo moilongo imwe owa hapupala okudja koshi yomido 50 petameko lefelemudo eti-20 fiyo opomido di dule 70 kunena. Diladila yo keenghedi omo twa mona ouwa mokulongifa nawa eeradio, eeTV, eengodi dopeke nosho yo omashina eefaksa. Shimwe vali osho sha tongomana osho exumokomesho olo la ningwa shi na sha nehongo, noyeendifo nosho yo nomaufemba ovanhu, aishe oyo oya xwepopaleka onghalamwenyo yovanhu omamiliyona.

2 Doshili, hamalunduluko aeshe a kala e na ouwa. Itatu dulu okulipwililikila oidjemo iyahameka yehapupalo lekaulonyanga, okuxutuka kwomifikamhango dopaenghedi, ehapupalo lelongifo loingangamwifi, ehapupalo neendelelo lokuhengafana, engushuluko nai loimaliwa nosho yo ehapupalo loshiponga shoukulo. Kashi na nee mbudi kutya oshike, oto ka dimina osho omuyapostoli Paulus a shanga omido da ya, a ti: “Olupe lounyuni ou otali [lunduluka, NW].”—1 Ovakorinto 7:31.

3. Paulus okwa li a hala okutya ngahelipi eshi a shanga kutya “olupe lounyuni ou otali lunduluka”?

3 Eshi Paulus a shanga etumbulo olo, okwa li ta yelekanifa ounyuni nonhele yomaudano. Ovadani monhele oyo yomaudano—ovanhu va tumbala ve na sha neepolitika, nomalongelokalunga nosho yo noinima yopashiwana—otava holoka nokudana onghandangala yavo ndele tava fiye po onhele yomaudano opo ku uye vali vamwe. Osho osha ningwa oule womafelemudo. Momafimbo a pita, epata leehamba okwa li tali dulu okupangela oule womido omilongo—nokuli noule womafelemido—nomalunduluko okwa li haa ende kanini. Hasho shi li ngaho kunena, eshi ondjokonona tai dulu okulunduluka diva ngeenge omuwiliki a fimana okwa dipawa oshivakela. Doshili, momafimbo aa madjuu, katu shii kutya mongula otashi ka kala shi li ngahelipi.

4. (a) Etaleko li li pandjele lilipi Ovakriste va pumbwa okukala ve na li na sha noiningwanima younyuni? (b) Omaumbangi avali taa tomho elipi hatu ka kundafana?

4 Ngeenge ounyuni ou li ngaashi onhele yomaudano novawiliki vao ovo ovadani, hano Ovakriste ovo ovatali.a Ndele molwaashi “kave fi oshitukulwa shounyuni” ihave lipula unene noudano ile nokuli kutya ovadani ovo oolyelye. (Johannes 17:16, NW) Ponhele yaasho, otava tale nehalo va mone omauliko oo taa ulike kutya oshinyandwa otashi fiki pexulilo—exulilo la nyika oshiponga—molwaashi ove shi shii kutya onghalelo ei oi na okuxula po fimbo Jehova ina eta ounyuni mupe wouyuki oo wa kala wa teelelwa efimbo lile.b Onghee hano, natu konakoneni omaumbangi avali oo taa ulike kutya otu li mefimbo lexulilo nosho yo kutya ounyuni mupe ou li popepi. Oo (1) evalulo lefimbo lOmbibeli nosho yo (2) okunaipala kweenghalo dounyuni.—Mateus 24:21; 2 Petrus 3:13.

Oshiholekwa sha hololwa hauxuuninwa

5. “Omaufwafimbo oiwana” oshike, nomolwashike mahokwifa kufye?

5 Evalulo lefimbo olo okukonakona ekwatafano pokati kefimbo noiningwanima. Jesus okwa popya shi na sha nefimbo olo ovawiliki vounyuni tava ka kala ovadani va fimana nope he na okulidopa mo kwOuhamba waKalunga. Jesus okwa ifana efimbo olo “omaufwafimbo oiwana.” (Lukas 21:24, NW) Pexulilo ‘lomaufwafimbo’ oo, Ouhamba waKalunga womeulu owa li tau ka hovela okupangela, u na Jesus e li Omupangeli wao oo e na oufemba wokupangela. Tete, Jesus okwa li ta ka pangela “mokati kovatondi [vaye].” (Epsalme 110:2) Opo nee, paDaniel 2:44, Ouhamba otau ‘ka nyanyaula notau ka xulifa po’ omapangelo aeshe opanhu notau ka kala fiyo alushe.

6. “Omaufwafimbo oiwana” okwa hovela naini, okwa li e na oule u fike peni nokwa xula po naini?

6 “Omaufwafimbo oiwana” okwa li taa ka xula po naini opo Ouhamba waKalunga u tameke okupangela? Enyamukulo olo kwa li la “hakifwa noshihakifo fiyo [okexulilo] lefimbo” ola kwatela mo evalulo lefimbo lOmbibeli. (Daniel 12:9) Eshi ‘efimbo’ olo la fika, Jehova okwa katuka eenghatu opo a hololele ongudu yovakonakoni vOmbibeli ovalininipiki enyamukulo. Kekwafo lomhepo yaKalunga, ova uda ko kutya “omaufwafimbo oiwana” okwa tameka nehanauno laJerusalem mo 607 K.O.P. nosho yo kutya ‘omafimbo’ oo okwa li oule womido 2 520. Ova valula she likolelela kwaasho nokumona kutya “omaufwafimbo oiwana” okwa xula po mo 1914. Ova mona yo kutya 1914 oya li ehovelo lexulilo longhalelo ei yoinima. U li omukonakoni wOmbibeli, mbela oto dulu okuyelifa okudja mOmishangwa nghee omudo oo 1914 wa valulwa?c

7. Omishangwa dilipi tadi tu kwafele tu mone ehovelo, oule nosho yo exulilo lomafimbo a-7 oo a tumbulwa membo laDaniel?

7 Oumbangi umwe ou li membo laDaniel. Molwaashi Jehova okwa longifa ohamba yaBabilon Nebukadnesar i hanaune po Jerusalem pehovelo ‘lomaufwafimbo’ mo 607 K.O.P., okwa hololela omupangeli oo kutya oiwana otai ka twikila okupangela nope he na elidopemo laKalunga oule womafimbo aheyali opafaneko. (Hesekiel 21:26, 27; Daniel 4:16, 23-25) Omafimbo oo aheyali oku na oule u fike peni? PaHololo 11:2, 3 nosho yo 12:6, 14, omafimbo atatu netata oku na oule womafiku 1 260. Kungaha, omafimbo aheyali oku na okukala omafiku oo a indjipalekwa luvali ile omafiku 2 520. Mbela opo e fike lelalela opo? Ahowe, omolwaasho Jehova a yandja komuprofeti Hesekiel oo a li ko pefimbo limwe naDaniel, onghedi yokufatulula efaneko olo a ti: “Omudo keshe handi u ku valele efiku limwe.” (Hesekiel 4:6) Onghee hano, omafimbo a heyali oku na okukala lelalela oule womido 2 520. Mokulongifa 607 K.O.P. u li etameko nomido 2 520 di li oule, ohatu dulu okufika pexulifodiladilo kutya omaufwafimbo okwa li e na okuxula po mo 1914.

‘Exulilo lefimbo’ la kolekwa

8. Oumbangi ulipi to dulu okuyandja kutya eenghalo dounyuni oda naipala okudja mo 1914?

8 Oiningwanima younyuni okudja mo 1914 okuyuka komesho otai koleke kutya eudeko olo la tumbulwa metetekelo le likolelela kevalulo lefimbo lOmbibeli oli li mondjila. Jesus okwa popya a ti kutya ‘exulilo longhalelo yoinima’ otali ka kala li na oita, ondjala nosho yo omikifi dolutapo. (Mateus 24:3-8, NW; Ehololo 6:2-8) Osho osho sha kala ngaho okudja mo 1914. Omuyapostoli Paulus okwa weda ko ouyelele umwe a ti kutya otapa ka kala eyooloko lididilikwedi moikala yovanhu i na sha nokuungaunga navakwao. Eendjovo daye di na sha nomalunduluko oo atusheni twa mona okwa li doshili.—2 Timoteus 3:1-5.

9. Ovashiivi voinima yonhumba ova ti ngahelipi shi na sha neenghalo dounyuni okudja mo 1914?

9 Mbela “olupe lounyuni ou” ola lunduluka shili unene okudja mo 1914? Membo The Generation of 1914, omuprofesor Robert Wohl okwa ti: “Ovo va kala ko pefimbo loita itava ka efa nande okukala va itavela kutya ounyuni umwe owa xula po naukwao owa hovela muAguste 1914.” Okukoleka oshinima osho, Dr. Jorge A. Costa e Silva, e li omuwiliki wouhaku wopamadiladilo wEhangano lOukalinawa mOunyuni, okwa shanga a ti: “Otu li mefimbo lomalunduluko taa endelele unene, oo taa eta oisho noudjuu wopamadiladilo pondodo oyo inai monika nale mondjokonona yovanhu.” Mbela naave osho u wete ngaho?

10. Ongahelipi Ombibeli tai tu pe ouyelele u na sha nosheetifi shenaipalo leenghalo dounyuni okudja mo 1914?

10 Olyelye e li omulongi womunyonena oo ta etifa enaipalo leenghalo dounyuni? Ehololo 12:7-9 otali holola kutya omulongi womunyonena oo oye lyelye, tali ti: “Meulu omwa tukuluka olwoodi; Mikael [Jesus Kristus] novaengeli vaye va lifwa ongadu [Satana Ondiaboli]. Nongadu novaengeli vaye ova lwa yo, ndele ova nyengwa, nonhele yokukala kwavo meulu inai monika vali. Nongadu inene ya ekelwashi, . . . ou ta hongaula ounyuni aushe.” Onghee hano, Satana Ondiaboli oye e na ondjo yokweetifa omaupyakadi, nokuumbwa mo kwaye meulu mo 1914 okwa etifa ‘owoo kedu nefuta, osheshi ondiaboli ya kulukila kunye nehandu linene, osheshi i shi shii i nokafimbo kaxupi kongaho.’—Ehololo 12:10, 12.

Nghee oiningwanima ya xuuninwa tai ka ningwa

11. (a) Eenghedi dilipi Satana ta longifa okupukifa “ounyuni aushe”? (b) Omuyapostoli Paulus okwa yukifa elitulemo konghendabala yaSatana ye likalekelwa ilipi?

11 Molwaashi oku shi shii kutya exulilo laye oli li popepi, okudja mo 1914 Satana okwa hapupalifa eenghatu daye dokupukifa “ounyuni aushe.” E li alushe omupukifi munene, Satana oha longo meholeko, ta tula ovawiliki novalundululi veenghedi vounyuni monhele yomaudano ve li ovadani tava dana onghandangala. (2 Timoteus 3:13; 1 Johannes 5:19) Limwe lomalalakano aye olo okupukifa ovanhu va diladile kutya onghedi yaye yokupangela otai dulu oku va etela ombili yashili. Omitotolombo daye oda pondola apeshe, omolwaashi ovanhu ove na omukumo natango nonande ope na oumbangi tau hapupala kutya eenghalo otadi naipala unene. Omuyapostoli Paulus okwa xunganeka kutya fimbo onghalelo ei yoinima inai hanaunwa po, otapa ka kala omapopyo a didilikwedi omitotolombo daSatana. Okwa shanga a ti: “Fimbo tava ti: Ombili [neameno, NW], opo nee ehanauno tali va vakele, ngaashi omufimba ta hangwa koshifeta.”—1 Ovatessaloniki 5:3; Ehololo 16:13.

12. Eenghendabala tadi twikile dilipi da ningwa po opo pa etwe ombili mefimbo letu?

12 Momido opo da di ko, ovanapolitika ova longifa luhapu outumbulilo “ombili neameno” opo va hokolole omalalakano e lili noku lili ovanhu. Ova didilika nokuli 1986 u li Omudo wOmbili wopaIwana, nonande omudo oo inau kala metwokumwe nedina lao. Mbela eenghendabala da tya ngaho dovawiliki vounyuni odi li ewanifo lofilufilu lo 1 Ovatessaloniki 5:3 ile Paulus okwa li ta ulike koshiningwanima shokondadalunde shikonekwedi osho ounyuni aushe u na okukala u shii?

13. Eshi Paulus a xunganeka eingido ‘lombili neameno,’ okwa faafanifa ehanauno olo tali shikula ko nashike, noshike hatu dulu okulihonga mwaasho?

13 Molwaashi omaxunganeko Ombibeli luhapu ohaa udiwa ko ashike filufilu ngeenge a wanifwa ile a tameke okuwanifwa, ohatu ka teelela nokutala nghee tashi ka ningwa. Ndele oshihokwifa eshi Paulus a faafanifa ehanauno lombadilila olo tali landula eingido ‘lombili neameno’ nouyahame woshifeta womukainhu mufimba. Moule wefimbo leemwedi omuwoi lwaapo, omukainhu mufimba oha ende ta shiiva nawa shi na sha nokaana oko taka kulu muye. Otashi dulika a ude okudenga kwomutima wokaana ile a kale e udite omalinyengo ako moshidalelo. Ota dulu nokuli oku ka uda taka fangaula. Omadidiliko oo luhapu ohaa didilikwa fiyo osheshi efiku limwe ta kala e udite ouyahame munene, oshifeta, tashi ulike kutya oshiningwanima osho kwa li sha teelelwa—okudalwa kwokaana—okwa fika. Onghee hano, kashi na nee mbudi kutya eingido olo la xunganekwa ‘lombili neameno’ otali wanifwa ngahelipi, otali twala koshiningwanima shombadilila noshiyahameka ndele xuuninwa otashi ka hafifa—sha hala kutya okuhanaunwa po kwovakolokoshi nosho yo ehovelo longhalelo younyuni mupe.

14. Omelandulafano lilipi oiningwanima yomonakwiiwa tai ka ningwa, naasho otashi ka etifa shike?

14 Ehanauno olo tali uya otali ka kala litilifa kOvakriste ovadiinini ovo ve li ovatali. Shotete, eehamba dokombada yedu (oshitukulwa shopapolitika shehangano laSatana) otashi ka ponokela ovayambididi vaBabilon Shinene (oshitukulwa shomalongelokalunga) notashi ke va hanauna po. (Ehololo 17:1, 15-18) Kungaha, melunduluko loiningwanima tai kumwifa, ouhamba waSatana otau ke lipilukila po, oshitukulwa shimwe tashi lwifa shikwao, na Satana ota ka kala e he na eenghono oku shi kelela. (Mateus 12:25, 26) Jehova ote ke shi tula momitima deehamba dokedu di ‘wanife omhangela yaye,’ sha hala okutya va koshole ko ovatondi vaye vopamalongelokalunga kedu. Konima eshi omalongelokalunga oipupulu a hanaunwa po, Jesus Kristus ota ka wilika omatanga aye omeulu a koshole po filufilu osho sha fiwa po shehangano laSatana, eengudu dopamalandifo nodopapolitika. Xuuninwa, Satana ota ka mangwa. Osho otashi ka eta oshinyandwa osho sha kufa efimbo lile pexulilo.—Ehololo 16:14-16; 19:11-21; 20:1-3.

15, 16. Enwefemo lilipi edimbulukifo olo kutya “efimbo olo la xupa ko olixupi” li na okunwefa mo onghalamwenyo yetu?

15 Oinima oyo otai ka ningwa naini? Katu shii efiku notundi. (Mateus 24:36) Ndelenee otu shii kutya “efimbo olo [la xupa ko, NW] olixupi.” (1 Ovakorinto 7:29) Onghee hano oshi li sha fimanenena okulongifa nawa efimbo olo la xupa ko. Ngahelipi mbela? Ngaashi omuyapostoli Paulus a yelifa, otu na ‘okulongifa nawa efimbo’ moinima oyo ya fimanenena komesho yaayo inai fimana nokukaleka efiku keshe li na oshilonga. Onetomheno lashike? ‘Osheshi omafiku omai.’ Natango ‘mokushiiva kutya ehalo lOmwene olilipi,’ itatu ka hepeka okafimbo kanini ka fimana oko ka xupa ko.—Ovaefeso 5:15-17; 1 Petrus 4:1-4.

16 Okushiiva kutya exulilo otali ka ningilwa onghalelo aishe yoinima younyuni, mbela oshi na oku tu kuma ngahelipi paumwene? Omuyapostoli Petrus okwa shanga omolwouwa wetu a ti: “Hano oinima ei aishe ngenge tai hanauka ngaha, omu nokuhangika mwa tya ngahelipi [meengeda diyapuki nomoilonga yometilokalunga, NW]!” (2 Petrus 3:11) Osho osho naanaa tu na okukala shili! Metwokumwe nomayele aPetrus opandunge, otwa pumbwa (1) okukala oupafi filufilu shi na sha nelihumbato letu opo tu kale tu shi shii kutya oliyapuki nosho yo (2) okukala noushili kutya oilonga yetu youladi moilonga yaJehova otai ulike alushe ohole yetu yomoule yoku mu hola.

17. Ovakriste ovadiinini ove na okulungama eemwiyo daSatana dilipi?

17 Ohole yokuhola Kalunga otai ke tu kelela tu ha kwatafane nounyuni ou omolwomaheka ao. Mokutala kwaasho sha tuvikililwa onghalelo yopaife yoinima, osha nyika oshiponga kufye okunanwa konghalamwenyo younyuni, oyo tai taima notai koko yokuhola omalihafifo. Nonande otu li mounyuni nohatu longo muo, otu na okudulika komayele opandunge tu ha longife ounyuni pauyadi. (1 Ovakorinto 7:31) Doshili, otu na okuninga ngaashi hatu dulu opo tu lungame okupukifwa komitotolombo dounyuni. Ounyuni ou itau ka pondola okukandula po omaupyakadi ao. Itau ke likwafa wo vene fiyo alushe. Omolwashike hatu dulu okukala noushili? Omolwaashi Eendjovo daKalunga da nwefwa mo otadi shi popi tadi ti: “Ounyuni otau xulu po pamwe nokahalu [kao]; ndelenee ou ta longo ehalo laKalunga, oye ta kala alushe.”—1 Johannes 2:17.

Osho sha denga mbada opo tashi uya!

18, 19. Omalunduluko elipi wa teelela okumona mounyuni mupe, nomolwashike okuteelela taku ka kala taku ti sha?

18 Mafiku Jehova ota ka xulifa po Satana novayambididi vaye. Konima yaasho, ve na omanangeko noupuna aKalunga, ovaxupipo ovadiinini pexulilo longhalelo ei otava ka hovela okuninga omalunduluko opo pa kale “olupe” olo tali ka kala po fiyo alushe. Oita itai ka nyona vali ounyuni; Kalunga ota ka “xulifa po oita fiyo okeengaba dedu.” (Epsalme 46:10) Ponhele yomhumbwe yoikulya, ‘moshilongo otamu ka kala oshishipo shoilya.’ (Epsalme 72:16) Eedolongo, eeshashiyona dopolifi, omikifi hadi tandavele pamilele, ovalandifi voingangamifi, eemhangu dokuhengafana, oiningwanima i na sha nokumbangolota nosho yo oukulo itai ka kala po vali.—Epsalme 37:29; Jesaja 33:24; Ehololo 21:3-5.

19 Eembiladimbuluko otadi ka kala di he na sha nomamiliyona omayovi ovanyumunwa ovo ve li ovadani vahapu otave ke uya kombada yedu. Itapa ka kala tuu ehafo eshi omapupi taa ka hangana, naashi ovaholike ovo va kala va tukuka efimbo lile tave ke lipapatela pahole, okulipapatela taku di komutima! Xuuninwa, keshe umwe oo ta ka kala nomwenyo ota ka longela Jehova. (Ehololo 5:13) Ngeenge omalunduluko a pu, otapa ka kala eduparadisa. Oto ka kala mbela u udite ngahelipi eshi to ka tala olupe olo? Kape na omalimbililo, oto ke linyengifwa u popye to ti: ‘Onda kala nde shi teelela efimbo lile, ndele okuteelela oko okwa li taku ti sha!’

[Omashangelo opedu]

a Meityo li lili, Paulus okwa popya Ovakriste ovavaekwa ve li “oshitalika shokutalwa kounyuni, kovaengeli nosho yo kovanhu.”—1 Ovakorinto 4:9, NW.

b Pashihopaenenwa, shi na sha nokumona kutya ‘ohamba yokonoorde’ oyo ya tumbulwa muDaniel 11:40, 44, 45, oyo lyelye, tala embo Pay Attention to Daniel’s Prophecy, epandja 280-281.

c Ombibeli otai holola yo vene kutya Jerusalem osha kala sha teka po omido 70 fimbo eenghwate dOvajuda inadi aluka mo 537 K.O.P. (Jeremia 25:11, 12; Daniel 9:1-3) Omolwouyelele muhapu u na sha ‘nomaufwafimbo oiwana,’ tala epandja 95-97 membo Reasoning From the Scriptures, la nyanyangidwa kEendombwedi daJehova.

Oto nyamukula ngahelipi?

• Ongahelipi eendjovo domuyapostoli Paulus kutya “olupe lounyuni ou otali lunduluka” da wanifwa mefimbo letu?

• Ongahelipi evalulo lefimbo lOmbibeli tali ulike exulilo ‘lomaufwafimbo oiwana’?

• Ongahelipi okulunduluka kweenghalo dounyuni taku koleke kutya mo 1914 omo mwa hovela ‘exulilo lefimbo’?

• Ongahelipi oushili oo kutya “efimbo olo la xupa ko olixupi” u na oku tu kuma?

[Efano pepandja 30]

Xuuninwa, oshiholekwa osha hololwa!

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma