Natu tondoke mefiyafano tu na elididimiko
‘Natu tondoke nokudiinina mefiyafanepo li li komesho yetu.’ — HEB. 12:1.
1, 2. Omuyapostoli Paulus okwa li a faafanifa onghalamwenyo yOmukriste nashike?
OMAFIYAFANEPO oinano ile ohaa ningwa omudo keshe meenhele dihapu. Ovo haku tiwa ovatondoki dingi ohava i mefiyafano nelalakano limwe, okufindana. Ovanhu vamwe ohava i mo ve shii kutya itava dulu okufindana, ndele okutondoka fiyo okefikilo osha wana ashike kuvo.
2 Ombibeli oya faafanifa onghalamwenyo yOmukriste nefiyafanepo. Omuyapostoli Paulus okwa li a dimbulukifa Ovakriste vakwao vomuKorinto shonale oshitwa osho monhumwafo oyo a li e va shangela tete. Okwa ti: “Kamu shi shii, ava hava tondoka monhele yomafiyafanepo, aveshe otava tondoka, ndelenee umwe ta hakana ondjabi yefindano? Tondokeni ngaashi winya mu i hakane.” — 1 Kor. 9:24.
3. Omolwashike Paulus a li a popya kutya omutondoki ashike umwe ta ka findana?
3 Mbela Paulus okwa li a hala okutya Omukriste ashike umwe ta ka mona ondjabi yomwenyo ofimbo vakwao tava tondoka oshimha? Hasho nandenande. Ovatondoki ovo tava ka kufa ombinga mefiyafanepo ohave lideula va mana mo nelalakano lokufindana. Paulus okwa li a hala Ovakriste vakwao va ninge eenghendabala da mana mo va kale ovadiinini kuJehova nova findane mefiyafanepo lomwenyo. Mokuninga ngaho, otava dulu okukala neteelelo loku ka mona ondjabi yomwenyo. Aveshe ovo tava mane efiyafanepo lopaKriste otava ka findana ondjabi yomwenyo.
4. Otwa pumbwa okushiiva shike shi na sha nefiyafanepo olo li li komesho yetu?
4 Eendjovo odo otadi tu omukumo, ndele otadi diladilifa yo moule aveshe ovo ve li mefiyafanepo lomwenyo kunena. Omolwashike mbela? Omolwaashi ondjabi oyo tai ka yandjwa, kutya nee omwenyo meulu ile omOparadisa kombada yedu, itai dulu okuyelekwa nasha. Oshoshili kutya efiyafanepo olile nolidjuu; mondjila omu na omandangalati mahapu, omapiyaaneko nosho yo oiponga. (Mat. 7:13, 14) Shinyikifa oluhodi, vamwe itava endelele vali, va sholola ile va punduka nokuli. Omaupyakadi noiponga ilipi tai hangwa mefiyafanepo lomwenyo? Ongahelipi to dulu oku i henuka? Oshike to dulu okuninga po opo u mane nokufindana mefiyafanepo olo?
Otwa pumbwa elididimiko opo tu dule oku ka findana
5. Ngaashi sha shangwa mOvaheberi 12:1, Paulus okwa li a popya shike kombinga yefiyafanepo?
5 Paulus okwa li a popya kombinga yoinima imwe oyo ya kwatelwa mefiyafanepo lokutondoka monhumwafo oyo a li a shangela Ovakriste Ovaheberi vomuJerusalem nomuJudea. (Lesha Ovaheberi 12:1.) Paulus ina popya ashike etomheno lokukufa ombinga mefiyafanepo, ndele okwa popya yo kutya omunhu oku na okuninga po shike opo a ka findane. Fimbo inatu konakona omayele aPaulus a nwefwa mo oo a li a shangela Ovakriste Ovaheberi opo tu tale kutya oshike hatu lihongo mo, natu ka konakoneni kutya oshike sha li she mu linyengifa a shange onhumwafo oyo nonokutya okwa li a hala okuladipika ovaleshi va ninge shike.
6. Ovakriste ova li va hangwa komafininiko elipi okudja kovawiliki velongelokalunga?
6 Ovakriste vomefelemudo lotete, unene tuu ovo va li muJerusalem nomuJudea, ova li va taalela omayeleko nomaupyakadi mahapu. Ova li koshi yomafininiko manene ovawiliki velongelokalunga lOshijuda, ovo va li va nwefa mo ovanhu neenghono. Komesho yaasho, ovawiliki ovo ova li va pondola okutokolifa Jesus Kristus onga omutwindubo nepangelo nova li ve mu dipaifa a fa omukaulinyanga. Ova li va tokola toko okuya komesho nomapataneko. Otwa lesha membo lOilonga omahokololo mahapu e na sha naashi Ovakriste va li va anekwa novaponokelwa, osho sha li sha hovela diva konima yoiningwanima yopashikumwifilonga oyo ya li ya ningwa pOpentekoste 33 O.P. Nopehe na omalimbililo, osho osha li sha djuupaleka onghalamwenyo yovadiinini ovo. — Oil. 4:1-3; 5:17, 18; 6:8-12; 7:59; 8:1, 3.
7. Ovakriste ovo va li va shangelwa kuPaulus ova li momafimbo madjuu elipi?
7 Ovakriste ovo ova li ko yo pefimbo olo la tetekela exulilo longhalelo yoinima yOshijuda. Jesus okwa li e va lombwela kombinga yehanauno olo la li tali ka hanga oshiwana shOvajuda shihe fi oshidiinini. Okwa li yo a lombwela ovashikuli vaye shi na sha noiningwanima oyo ya li tai ka tetekela exulilo, a li e va pa omalombwelo okondadalunde kutya ove na okukatuka eenghatu dilipi opo va xupe. (Lesha Lukas 21:20-22.) Mbela ova li va ninga po shike? Jesus okwa li e va londwela a ti: “Lipashukileni, omitima deni di ha lolokifwe koitendele nokokukolwa nokoshisho shoipalwifa, efiku olo li he mu vakele ngaashi omwiyo.” — Luk. 21:34.
8. Oshike tashi dulika sha li sha ningifa Ovakriste vamwe va ende kashona ile va sholole?
8 Eshi Paulus a li a shangela Ovaheberi onhumwafo, opa li pa pita hanga eedula 30 okudja eshi Jesus a li a yandja elondwelo olo. Efimbo olo la pita po ola li la kuma ngahelipi Ovakriste ovo? Vamwe ova li ve liyandja komafininiko nova efa va piyaanekwe koinima yakwalukeshe nova li va dopa okuninga exumokomesho lopamhepo olo la li li na ngeno oku va pameka. (Heb. 5:11-14) Vamwe otashi dulika va li ve udite kutya onghalamwenyo otai ka kala ipu neenghono ngeenge ova landula onghedi yokukalamwenyo yOvajuda vahapu ovo ve va dingilila. Ashike Ovajuda ovo kava li va efa po Kalunga filufilu; ova li natango tava dulika kOmhango moinima imwe. Ovakriste vamwe ova li va ladipikwa ile va tilifwa koohandimwe meongalo ovo va li tava komangele kutya ovanhu ove na okudulika kOmhango yaMoses nokeenghulunghedi. Mbela Paulus okwa li e na okutya shike opo a kwafele ovamwaxe Ovakriste opo va kale oupafi pamhepo nova tondoke nelididimiko?
9, 10. (a) Etwomukumo laPaulus lilipi tali hangwa lwopexulilo lOvaheberi etukulwa eti-10? (b) Omolwashike Paulus a popya kombinga yoilonga yeitavelo yeendombwedi donale?
9 Jehova okwa li a nwefa mo Paulus a shangele Ovakriste Ovaheberi onhumwafo yetwomukumo. Metukulwa eti-10 lonhumwafo yaye, Paulus okwa ti kutya Omhango “oyo omudidimbe wongaho wouwa wokomesho” nokwa yelifa filufilu ongushu yekuliloyambo laKristus. Lwopexulilo letukulwa olo, Paulus okwa ladipika ovaleshi a ti: “Otamu pumbwa elididimiko, opo mu wanife ehalo laKalunga, nokupewa eshi mwe shi udanekelwa. Osheshi ope nokafimbo, okafimbo kaxupi kongaho, ou e nokuuya ote uya nee, ye ita kala ko.” — Heb. 10:1, 36, 37.
10 Paulus okwa popya nelungi kutya eitavelo lashili muKalunga oshike mOvaheberi etukulwa eti-11. Okwa li a yelifa kutya eitavelo oshike mokutumbula oihopaenenwa yopandjokonona yovalumenhu novakainhu veitavelo. Mbela omolwashike Paulus a li a popya tete kombinga yeitavelo fimbo ina popya shi na sha nelididimiko? Omuyapostoli okwa li e shii kutya ovalongelikalunga vakwao ova pumbwa okushiiva kutya eitavelo otali pula okukatuka eenghatu nouladi nosho yo elididimiko. Oshihopaenenwa sha denga mbada osho sha tulwa po kovapiya vaJehova ovadiinini vonale osha li shi na okupameka Ovaheberi ve lididimikile omayeleko nosho yo omaupyakadi oo va li tava ka shakeneka. Konima eshi a tumbula oilonga yeitavelo yovadiinini ovo vomefimbo la pita, Paulus okwa li a dula okutya: “Eshi tu noshilemo shi fike apa sheendombwedi she tu dingilila, nafye yo tu liduleni keshe eshi tashi tu findile poshi, noulunde u he kwete oku tu dingatela, fye tu lotoke nokudiinina mefiyafane po li li komesho yetu.” — Heb. 12:1.
‘Oshilemo sheendombwedi’
11. Okudiladila kombinga ‘yoshilemo sheendombwedi’ otashi ke tu nwefa mo ngahelipi?
11 ‘Oshilemo sheendombwedi’ kasha li ashike ovatalinomesho, oku shi popya pafaneko, ovo ngeno tava tale ashike efiyafanepo ile ovatondoki ovo ve hole ile oshipaana oyo tai findana. Ponhele yaasho, ova li va kufa ombinga pafaneko mefiyafanepo nova tondoka nomupondo fiyo okefikilo. Nonande paife ova fya, otaku dulu okutiwa kutya ove li ovatondoki dingi ovo tava dulu okutwa omukumo ovatondoki vape. Ngeenge omutondoki e li mefiyafanepo noku shii kutya ovatondoki dingi otava tale notave mu tu omukumo a twikile okutondoka, ota ka ninga ngaashi ta dulu opo a mane efiyafanepo olo. Eendombwedi odo donale otadi dulu okuyandja oumbangi kutya efiyafanepo olo lopafaneko otali dulu okufindanwa nonande oli kale lidjuu shi fike peni. Onghee hano, okukaleka momadiladilo oshihopaenenwa ‘shoshilemo sheendombwedi’ odo osha li tashi ka ladipika Ovakriste Ovaheberi vomefelemudo lotete va “lotoke nokudiinina mefiyafane po.” Nafye kunena ohatu dulu yo okuninga ngaho.
12. Oshike hatu lihongo shi na sha neitavelo lovanhu ovo va popiwa kuPaulus?
12 Vahapu vomovadiinini ovo Paulus a tumbula ova li meenghalo da fa detu. Pashihopaenenwa, Noa okwa li ko pefimbo olo ounyuni wa li u li pokuxulifwa po nEyelu. Nafye otu li pexulilo longhalelo ei yoinima. Abraham naSara ova li va lombwelwa va fiye po oshilongo shambulavo omolwelongelokalunga lashili nova li va teelela okuwanifwa kweudaneko laJehova. Otwa ladipikwa tu lixupule fye vene opo tu kale twa hokiwa kuJehova noku ka mona omanangeko noupuna oo e tu udanekela. Moses okwa li a enda mombuwa itilifa, a yuka kEdu lEudaneko. Otu li monghalelo yoinima ei i li pokuxulifwa po nokuya mounyuni mupe wa udanekwa. Osha fimanenena okukonakona osho ovadiinini ovo va pita musho, osho va pondola naapo inava pondola, omaukwatya avo mawa nosho yo omaunghundi avo. — Rom. 15:4; 1 Kor. 10:11.
Oshike sha li she va kwafela va pondole?
13. Noa okwa li a taalela omashongo elipi, ndele oshike sha li she mu kwafela a pondole?
13 Oshike sha li sha kwafela ovapiya vaJehova ovo ovadiinini ve lididimike nova pondole mefiyafanepo? Didilika osho Paulus a popya kombinga yaNoa. (Lesha Ovaheberi 11:7.) ‘Eyelu olo la li la hanauna po ombelela aishe kombada yedu’ oshinima osho Noa a li ‘ina mona natango.’ (Gen. 6:17) Eyelu ola li oshinima osho sha li inashi ningwa nande onale. Ndele nande ongaho, Noa ka li a diladila kutya osho itashi dulu okuningwa. Omolwashike mbela? Omolwaashi okwa li e na eitavelo kutya keshe osho Jehova a popya, osho ta ningi. Noa ka li e udite kutya osho a li a pulwa a ninge oshidjuu unene. Ponhele yaasho, okwa li “a ninga” osho a li a pulwa. (Gen. 6:22) Diladila kwaashishe osho Noa a li e na okuninga, okutunga onguluwato, okwoongela oinamwenyo, okwoongela oikulya yovanhu noinamwenyo, okuudifa etumwalaka lelondwelo nosho yo okupameka oukwaneumbo waye pamhepo. Oyo kaya li oilonga ipu, ashike eitavelo nosho yo elididimiko laNoa ola xupifa omwenyo waye nokwa li a nangekwa noupuna noukwaneumbo waye.
14. Abraham naSara ova li ve lididimikila omashongo elipi, nohatu lihongo mo shike moshihopaenenwa shavo?
14 Abraham naSara ovo va landula ko momusholondodo waPaulus ‘woshilemo sheendombwedi she tu dingilila.’ Ova li va tembuka muUr, omo va li ve na onghalamwenyo yakwalukeshe, nokava li ve na oushili shi na sha nonakwiiwa yavo. Ove li oshihopaenenwa sheitavelo ihali tengauka neduliko momafimbo madjuu. Omolwomaliyambo aeshe oo Abraham a li e na ehalo okuninga omolwelongelokalunga lashili, osha yeleka eshi a li a ifanwa “xe yaaveshe ava hava itavele.” (Rom. 4:11) Molwaashi Ovaheberi ova li ve shii ondjokonona yonghalamwenyo yaAbraham, Paulus okwa li a tumbula ashike oilonga imwe ya tongomana yeitavelo lavo. Paulus okwa popya shi na sha navo a ti: “Meitavelo aveshe [mwa kwatelwa Abraham noukwaneumbo waye] ava va fila mo, vo inava mona eshi sha udanekwa, ndelenee ove shi tala ashike kokule nokwiitavela, nove shi kunda, nove lihepaulula nokutya, ovo ovanailongo novaenda kombada yedu eli.” (Heb. 11:13) Osha yela kutya eitavelo lavo nosho yo ekwatafano lavo naKalunga ola li le va kwafela va tondoke nelididimiko mefiyafanepo.
15. Oshike sha li she linyengifa Moses a fiye po onghalamwenyo youpuna?
15 Moses naye oumwe womovapiya vaJehova e li oshihopaenenwa shiwa a tumbulwa ‘moshilemo sheendombwedi.’ Okwa li a fiya po onghalamwenyo youpuna nosho yo omaufembanghenda, ‘e lihoololela okuhepekwa pamwe noshiwana shaKalunga.’ Oshike mbela sha li she mu linyengifa a ninge ngaho? Paulus okwa ti: ‘Okwa li a taalela kondjabi. A kala a fa e wete ou ehe wetike.’ (Lesha Ovaheberi 11:24-27.) Moses ka li a piyaanekwa ‘kouwa wopakafimbo womoulunde.’ Okwa li a tala ko Kalunga e li omunhu wolela nosho yo kutya omaudaneko oo a udaneka ooshili nomolwaasho a li a ulika ouladi nelididimiko monghedi ya tongomana. Okwa li a longa noudiinini nopehe na okuloloka opo a wilike Ovaisrael okudja muEgipti va yuka kEdu lEudaneko.
16. Omolwashike Moses a li ina handuka eshi ina pitikwa okuya mEdu lEudaneko?
16 Ngaashi Abraham, Moses ka li a mona omaudaneko aKalunga taa wanifwa pefimbo laye. Eshi Ovaisrael va li pokuya mEdu lEudaneko, Moses okwa li a lombwelwa kutya: “[Oto] ka tala edu olo komesho yoye, ndelenee ito ka ya mo medu olo Ame handi ke li yandja kovana vaIsrael.” Osho osha li sha ningwa molwaashi pomhito imwe Moses naAron ova li ‘va nyona kuKalunga mokati kovana vaIsrael pomeva eemhata muKades’ eshi va li va handukifwa kounashibofa wovanhu. (Deut. 32:51, 52) Mbela Moses okwa li a teka omukumo ile a handuka? Hasho nandenande! Okwa li a nangeka noupuna oshiwana ndele ta xulifa neendjovo edi tadi ti: “Akutu Israel, oove omunelao! Olyelye e ku fa? Oshiwana sha xupifwa kOmwene, oshikelelifo shekwafo loye, ou eongamukonda lounene woye.” — Deut. 33:29.
Oilihongomwa kufye
17, 18. (a) Oshike hatu dulu okulihonga ‘koshilemo sheendombwedi’ ngeenge tashi uya pefiyafanepo lomwenyo? (b) Oshike tashi ka kundafanwa moshitukulwa tashi landula?
17 Eshi twa konakona onghalamwenyo yavamwe ‘vomoshilemo sheendombwedi she tu dingilila,’ otwa yelelwa kutya opo tu tondoke fiyo twa mana efiyafano, otu na okukala tu na eitavelo filufilu muKalunga nosho yo momaudaneko aye. (Heb. 11:6) Eitavelo oli na okunwefa mo onghedi yetu yokukalamwenyo. Mepingafano naavo vehe na eitavelo, ovapiya vaJehova ove shii osho shi li monakwiiwa. Ohatu dulu ‘okukala twa fa tu wete ou ehe wetike’ nokungaho ohatu ka dula okutondoka mefiyafano tu na elididimiko. — 2 Kor. 5:7.
18 Efiyafano lopaKriste kali fi oshinima shipu. Ndele nande ongaho, ohatu dulu okumana efiyafano nomupondo. Moshitukulwa tashi landula, ohatu ka kundafana vali kutya oshike tashi dulu oku tu kwafela tu tondoke nomupondo.
Oto dulu okuyelifa?
• Omolwashike Paulus a li a shanga kombinga yoilonga yeitavelo yeendombwedi didiinini donale?
• Ongahelipi okukala twa fa tu wete ‘oshilemo sheendombwedi she tu dingilila’ tashi tu tu omukumo tu tondoke nelididimiko?
• Oshike we lihonga eshi wa konakona kombinga yeendombwedi didiinini ngaashi Noa, Abraham, Sara naMoses?
[Efano pepandja 19]
Abraham naSara ova li ve na ehalo okufiya po onghalamwenyo youdjeko muUr