ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w12 7/15 ep. 27-31
  • Jehova ota ongele oilyo youkwaneumbo waye

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Jehova ota ongele oilyo youkwaneumbo waye
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2012
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • ELELO LEUMBO NOILONGA YALO
  • “OKUDIININA OUKUMWE MOMHEPO”
  • “KALAFANENI MU NOUKAUME”
  • KALENI MU HOLAFANE NOMWA FIMANEKAFANA MOUKWANEUMBO
  • ‘KALENI NOKWEENDA MOHOLE’
  • Oukumwe wopaKriste ohau fimanekifa Kalunga
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2010
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2012
w12 7/15 ep. 27-31

Jehova ota ongele oilyo youkwaneumbo waye

‘ohandi mu kumaida, mu diinine oukumwe momhepo.’ — Ef. 4:1, 3.

OTO DULU OKUYELIFA?

Elalakano lelelo leumbo laKalunga oshike?

Ongahelipi hatu dulu ‘okudiinina oukumwe momhepo’?

Oshike tashi dulu oku tu kwafela tu ‘kale tu noukaume’?

1, 2. Elalakano laJehova olilipi li na sha nedu nosho yo ovanhu?

OSHIKE hashi uya momadiladilo oye ngeenge to udu oshitya oukwaneumbo? Mbela ohashi ku diladilifa ohole nosho yo ehafo? Mbela ohashi ku diladilifa ovanhu tava longo moukumwe opo va hange elalakano lonhumba? Ile ohashi ku diladilifa onhele ya amenwa omo ounona hava tekulilwa, omo hatu lihongo oinima nokutukulilafana omaliudo? Otashi dulika u diladile koinima ya tya ngaho ngeenge ou li moukwaneumbo oo hau filafana oshisho. Jehova oye Omutoti woukwaneumbo. (Ef. 3:14, 15) Okwa li a lalakanene oishitwa yaye aishe yomeulu naai yokombada yedu i kale i udite ya amenwa, ye lineekelafana noya hangana.

2 Okudja eshi ovanhu va nyona, inava kala vali oshitukulwa shoukwaneumbo waJehova womeshito alishe, ndele osho inashi lundulula elalakano laJehova. Natango ota ka shilipaleka kutya eduparadisa otali ka yadifwa noludalo laAdam naEva. (Gen. 1:28; Jes. 45:18) Okwa ninga omalongekido a pumbiwa opo a dule okuwanifa po elalakano laye. Amwe omomalongekido oo a ninga okwa tumbulwa membo lOmbibeli lOvaefeso, olo tali popi unene shi na sha noukumwe. Natu ka kundafaneni eevelishe donhumba dembo olo nokutala nghee hatu dulu okukala metwokumwe nelalakano laJehova lokuhanganifa oishitwa yaye.

ELELO LEUMBO NOILONGA YALO

3. Elelo leumbo laKalunga olo la tumbulwa mOvaefeso 1:10 oshike, nola hovela okulonga monghedi yotete okudja naini?

3 Moses okwa li a lombwela Ovaisrael kombinga yaJehova a ti: ‘Kalunga ketu oye Omwene aeke.’ (Deut. 6:4) Keshe osho Jehova ta ningi oshi li metwokumwe nelalakano laye. Onghee hano, ‘pakufika kwomafimbo’ ile tu tye peufwafimbo laye la wapala, Jehova okwa hovela okuhanganifa oishitwa yaye aishe inaendunge okupitila melongekido olo ohali ifanwa ‘elelo leumbo.’ (Lesha Ovaefeso 1:8-10.) Elelo olo otali longo meenghedi dopavali. Yotete, Kalunga ota longekida eongalo lOvakriste ovavaekwa opo va ka kale nomwenyo meulu koshi yewiliko laJesus Kristus. Osho osha li sha hovela okuningwa pOpentekoste yomo 33 O.P. eshi Jehova a hovela okwoongela ovo tava ka pangela pamwe naKristus meulu. (Oil. 2:1-4) Ndele molwaashi ovavaekwa ova talwa ko ovayuki nova wana okukala nomwenyo pakanghameno lekuliloyambo laKristus, ova dimina kutya ova ninga “ovana vaKalunga.” — Rom. 3:23, 24; 5:1; 8:15-17.

4, 5. Onghedi onhivali yelelo leumbo laKalunga oilipi?

4 Onghedi onhivali, Kalunga ota longekida ovo tava ka kala mEduparadisa koshi yOuhamba waKristus wopaMessias. Oilyo ‘yongudu inene’ oyo tai ka kala ovakalimo votete mOparadisa. (Eh. 7:9, 13-17; 21:1-5) Opo nee, momukokomoko wEpangelo lOmido Eyovi oonakufya omabiliyona otava ka nyumuninwa omwenyo mOparadisa. (Eh. 20:12, 13) Enyumuko itali ke tu pa tuu eemhito dihapu dokuulika kutya otwa hangana! Pexulilo lomido eyovi, oinima “yokombada yedu” otai ka yelekwa oshikando shaxuuninwa. Ovo tava ka kala ovadiinini pefimbo leyeleko olo otava ka tambulwa ko ve li ‘ovana vaKalunga’ vokombada yedu. — Rom. 8:21; Eh. 20:7, 8.

5 Kunena, Jehova ota longekida ovavaekwa va ka kale meulu nosho yo eedi dimwe di ka kale mOparadisa kombada yedu. Ndele mbela ongahelipi hatu dulu okulonga metwokumwe nelongekido olo pauhandimwe?

“OKUDIININA OUKUMWE MOMHEPO”

6. Omishangwa otadi ulike ngahelipi kutya Ovakriste ove na okukala hava ongala pamwe?

6 Omishangwa otadi ulike kutya Ovakriste ove na okukala hava ongala pamwe. (1 Kor. 14:23; Heb. 10:24, 25) Ndele osho osha kwatela mo shihapu shihe fi ashike okukala oule wefimbo lonhumba ponhele imwe, ngaashi ovanhu ovo hava kala peenhele domalandifilo ile domaudano. Opo tu kale twa hangana shili otu na okuninga shihapu shi dulife pwaasho. Ashike ngeenge otwa hala okukala tu na oukumwe otu na okutula moilonga omalombwelo aJehova nokweefa omhepo yaye iyapuki i tu vyule.

7. ‘Okudiinina oukumwe momhepo’ otashi ti shike?

7 Nonande Jehova okwa tala ko ovavaekwa ve li ovana vaye ovayuki nosho yo eedi dimwe di li ookaume kaye ovayuki pakanghameno lekuliloyambo laKristus, pokati ketu ope na ashike okuholoka okuhaudafana ofimbo tu li kombada yedu mounyuni ou. (Rom. 5:9; Jak. 2:23) Ngeno hasho sha li ngaho, ngeno inatu pumbwa omayele a nwefwa mo oo kutya natu kale hatu ‘lididimikilafana.’ Ndele mbela oshike tashi tu kwafele tu kale twa hangana novaitaveli vakwetu? Otwa pumbwa okukulika oukwatya ‘welininipiko nombili.’ Kakele kaasho, Paulus okwe tu kumaida tu kendabale ‘okudiinina oukumwe momhepo mekwamo lombili lokumanga kumwe.’ (Lesha Ovaefeso 4:1-3.) Okutula moilonga omayele oo okwa kwatela mo okweefa omhepo yaKalunga i tu nwefe mo noi imike mufye oiimati yayo. Mepingafano noilonga yombelela oyo hai tukaula ovanhu, oiimati yomhepo ohai tu kwafele tu kandule po omaupyakadi.

8. Omonghedi ilipi oilonga yombelela hai etifa etukauko?

8 Paife natu ka taleni nghee “oilonga yombelela” hai etifa etukauko. (Lesha Ovagalati 5:19-21.) Oluhaelo ohali tukaula ko omuhaeli kuJehova nosho yo keongalo, nenyonohombo ohali yahameke ounona nohali etifa etukauko pokati kavo novadali nosho yo pokati kookaume kopahombo. Onyata ile tu tye elihumbato inali koshoka ohali nyono po oukumwe pokati komunhu naKalunga nosho yo naavo ve mu hole. Omunhu oo ta kendabala okutula kumwe oinima ivali neka oku na okushilipaleka kutya eembinga adishe oda yela fimbo ine i nateka kumwe. Okukala nelihumbato la nyata otaku ulike filufilu kutya owa dina eemhango daKalunga douyuki. Oilonga aishe yombelela ohai etifa etukauko pokati kovanhu nosho yo pokati kavo naKalunga. Oilonga ya tya ngaho oi li omhinge filufilu nomaukwatya aJehova.

9. Ongahelipi hatu dulu okulikonakona tu tale ngeenge otwa ‘hala shili okudiinina oukumwe momhepo’?

9 Keshe umwe womufye okwa pumbwa okulipula kutya: ‘Ohandi ningi ngoo eenghendabala da mana mo opo ndi “diinine oukumwe momhepo mekwamo lombili lokumanga kumwe?” Ohandi linyenge ngahelipi ngeenge pokati ketu naumwe pa holoka oupyakadi wonhumba? Mbela ohandi u lombwele ookaume kange vahapu nelalakano opo va yambidide nge? Mbela ohandi kala nda hala ovakulunhuongalo ovo va ungaunge noupyakadi wetu ponhele yokuninga eenghendabala da mana mo ndi pange vali ombili nomunhu oo? Ngeenge onda didilika kutya pokati ketu naumwe ope na oupyakadi, mbela ohandi kendabala oku mu henuka opo tuha kundafane shi na sha nao?’ Mbela okuninga ngaho otaku ka ulika ngoo kutya ohandi katuka metwokumwe nelalakano laJehova li na sha nokuhanganifa oinima aishe muKristus?

10, 11. (a) Okupanga ombili novamwatate okwa fimana shi fike peni? (b) Otu na okuninga shike opo tu kale tu na ombili notu nangekwe noupuna kuJehova?

10 Jesus okwa ti: “Ove ngenge to twala oshali shoye koaltari, ndele oko wa dimbulukila omumwanyoko nokutya, e na sha naave, fiya ko oshali shoye koaltari, u ye manga mu ka pafane ombili nomumwanyoko, ove u aluke u ka yandje oshali shoye. Itavela diva mu pafane ombili.” (Mat. 5:23-25) Jakob okwa ti: “[Oiimati] youyuki ohai kunwa mombili kuava hava ningi ombili.” (Jak. 3:17, 18) Onghee hano, itatu dulu okulonga osho sha yuka ngeenge pokati ketu navamwe kape na ombili.

11 Pashihopaenenwa, moilongo imwe oyo ya dedelifwa koita, eepersenda 35 dedu ihadi limwa molwaashi ovanafaalama ova tila eeboma. Ngeenge oboma oya topa, ovanafaalama ohava fiye po omapya avo, nohashi kala shidjuu kovanhu okumona oilonga momikunda noikulya ohai kala ya pumba moilando. Sha faafana, itatu ka kula pamhepo ngeenge otu na omaukwatya oo tae tu ningifa tu nyone po ombili pokati ketu novamwatate. Ndele ngeenge otwa kala hatu dimine po vamwe diva noku va ningila ouwa, ohatu ka kala tu na ombili, na Jehova ote ke tu nangeka noupuna.

12. Ongahelipi ovakulunhuongalo have tu kwafele tu kale twa hangana?

12 “Eeshali [di li ovanhu, NW]” nado otadi dulu oku tu kwafela tu kale twa hangana. Ovakulunhuongalo ova nangekwa po nelalakano loku tu kwafela tu “hange oukumwe womeitavelo.” (Ef. 4:8, 13) Ovakulunhuongalo ohave tu kwafele tu twikile okudjala omunhu mupe mokukala tava longo pamwe nafye moilonga iyapuki noku tu pa omayele a kanghamena kEendjovo daKalunga. (Ef. 4:22-24) Ngeenge tave ku pe omayele, oho kala ngoo u wete kutya Jehova oye te va longifa opo ve ku kwafele u ka kale mounyuni mupe koshi yepangelo lOmona? Ovakulunhuongalo, ohamu kendabala ngoo okupukulula vamwe tamu shi ningi nelalakano olo? — Gal. 6:1.

“KALAFANENI MU NOUKAUME”

13. Oshike tashi ka ningwa po ngeenge otwa dopa okutula moilonga omayele oo e li mOvaefeso 4:25-32?

13 Ovaefeso 4:25-29 ova tumbula kondadalunde oinima oyo tu na okuhenuka. Oinima oyo oya kwatela mo okupopya oipupulu, okuhanduka sha pitilila, onyalo nosho yo okupopya eendjovo da nyata ponhele yokukala hatu popi edi diwa notadi tungu. Ngeenge otwa dopa okudulika komayele oo, ohatu ka nyikifa omhepo yaKalunga oluhodi, molwaashi omhepo iyapuki oyo hai etifa oukumwe. (Ef. 4:30) Otu na yo okutula moilonga eendjovo daPaulus edi tadi shikula apa ngeenge otwa hala okukala tu na ombili noukumwe, odo tadi ti: “Onya keshe, ekeshuko nehandu, efulakato netukano, owii keshe nau kale kokule nanye. Ndelenee kalafaneni mu noukaume nokufilafana onghenda nokudiminafana po omatimba, ngaashi Kalunga e mu dimina po muKristus.” — Ef. 4:31, 32.

14. (a) Outumbulilo ‘kalafaneni mu noukaume’ otau ulike shike? (b) Oshike tashi dulu oku tu kwafela tu kale tu na omhepo youkaume?

14 Outumbulilo ‘kalafaneni mu noukaume’ otau ulike kutya otashi dulika tuha kale alushe tu na omhepo youkaume notwa pumbwa okulihonga okukala nomhepo ya tya ngaho. Onghee hano, inashi fimana tuu okulihonga okukala hatu yavelele omaliudo avamwe! (Fil. 2:4) Pashihopaenenwa, mbela ohatu ka ulika ngoo kutya otu na omhepo youkaume ngeenge otwa hala okupopya sha nelalakano lokuyolifa vamwe ile lokulimonikifa twa fa ovanaendunge nonande osho otashi ka nyemateka umwe? Okudiladila komesho yefimbo kwaasho twa hala okupopya otashi ke tu kwafela tu ‘kale tu noukaume.’

KALENI MU HOLAFANE NOMWA FIMANEKAFANA MOUKWANEUMBO

15. Ongahelipi eendjovo daPaulus odo di li mOvaefeso 5:28 tadi dulu okukwafela ovashamane va shiive nghee ve na okuhopaenena Kristus?

15 Ombibeli oya yelekanifa ekwatafano laKristus neongalo naali lomushamane nomukulukadi waye. Osho otashi ulike kutya omushamane oku na okuwilika, okukala e hole nokufila oshisho omukulukadi waye, ofimbo omukulukadi e na okudulika komushamane waye. (Ef. 5:22-33) Paulus okwa ti: ‘Osho ngaha novalumenhu ve nokuhola ovakainhu vavo ngaashi omalutu avo vene.’ Ndele mbela okwa li a hala okutya ngahelipi eshi a ti “osho ngaha”? (Ef. 5:28) Fimbo ina popya eendjovo odo, okwa li a popya shi na sha nonghedi omo “Kristus e hole eongalo, nokwe liyandja molwalo, . . . noku li yelifa mekosho lomeva oneendjovo.” Opo omushamane a kale metwokumwe nelalakano laJehova lokwoongela vali oinima aishe muKristus, oku na okukala ha palula oukwaneumbo waye pamhepo.

16. Oshike tashi ka ningwa po ngeenge ovadali ohava wanifa po oinakuwanifwa yavo yopamishangwa moukwaneumbo?

16 Ovadali ove na okudimbuluka kutya ove na oshinakuwanifwa osho va pewa kuJehova. Ndele shinyikifa oluhodi, ovanhu vahapu mounyuni kunena kave “nohole.” (2 Tim. 3:1, 3) Ooxe vahapu ihava wanifa po oinakuwanifwa yavo naasho ohashi kumu nai ounona nohashi va nyemateke. Paulus okwa kumaida ovashamane Ovakriste a ti: “Inamu shinda ovana veni noku va handukifa, va tekuleni meduliko nomekumaido lOmwene.” (Ef. 6:4) Moukwaneumbo omo ashike ounona have lihongo kombinga yohole nosho yo okufimaneka eenghonopangelo. Ovadali ovo va honga ovana vavo shi na sha noinima oyo ova katuka metwokumwe nelalakano laJehova lokuhanganifa ovanhu aveshe. Ngeenge ovadali ova kala ve hole ovana vavo nokweefa po ehandu neendjovo da nyata, kungaho otava hongo ovana vavo oilihongomwa ya fimanenena i na sha nanghee ve na okukala ve hole ovanhu nokufimaneka eenghonopangelo. Osho otashi ke va kwafela va ka kale nomwenyo mounyuni mupe waKalunga.

17. Otwa pumbwa okuninga shike opo tu dule okukondjifa Ondiaboli?

17 Otu na okudimbuluka kutya Ondiaboli, oyo ya li ya nyona po tete ombili meshito alishe, otai ka ya moshipala eenghendabala detu dokulonga ehalo laKalunga. Nopehe na omalimbililo, ovanhu otava wanifa po omalalakano aSatana eshi eehombo dihapu tadi teka, ovanhu va otekafana nova pitika omashenge a hombolafane. Ashike fye ihatu hopaenene elihumbato ile oikala oyo ya tambulwa ko kovanhu mounyuni kunena, molwaashi ohatu shikula oshihopaenenwa shaKristus. (Ef. 4:17-21) Onghee hano, otwa kumaidwa kutya natu “lidikeni oilwifo aishe yaKalunga” opo tu dule okukondjifa nomupondo Ondiaboli neendemoni dayo. — Lesha Ovaefeso 6:10-13.

‘KALENI NOKWEENDA MOHOLE’

18. Oshike unene hashi kwafele Ovakriste va kale ve na oukumwe?

18 Ohole oyo unene hai kwafele Ovakriste va kale ve na oukumwe. Natu kaleni twa tokola toko ‘okudiinina oukumwe momhepo mekwamo lombili lokumanga kumwe,’ mokukala tu hole nomutima aushe ‘Omwene wetu umwe, naKalunga umwe’ nosho yo ovanhu vakwetu. (Ef. 4:3-6) Jesus okwa li a ilikana shi na sha nohole oyo, a ti: “Ihandi va ilikanene vo aveke, ndelenee naava yo tava itavele nge omolweendjovo davo. Opo aveshe va kale umwe, ngaashi Ove Tate, u li muame naame ndi li muove, ndele vo va kale mufye . . . Ndelenee Ame nde va shiivifa edina loye, ndele ohandi ke li shiivifa natango, opo ohole ei wa kala u hole nge nayo, i kale muvo naame ndi kale muvo.” — Joh. 17:20, 21, 26.

19. Owa tokola toko okuninga shike?

19 Ngeenge oukwatya wonhumba oo tu na omolwokuhawanenena otau tu imbi tu ninge omalunduluko, ohole oi na oku tu linyengifa tu ilikane ngaashi omupsalme oo a ti: “Omutima wange u [hanganifa, NW] mokutila edina loye.” (Eps. 86:11) Natu kale twa tokola toko okukondjifa eenghendabala dOndiaboli doku tu tukula ko kuTate yetu omunahole nosho yo kwaavo a hokwa. Natu longeni yo noudiinini moukwaneumbo, moukalele nosho yo meongalo opo tu ‘ninge ovahopaeleli vaKalunga ngaashi ovana ovaholike fye tu kale nokweenda mohole.’ — Ef. 5:1, 2.

[Efano pepandja 29]

Okwa fiya oshali yaye poaltari, ndele ta i va ka paafane ombili nomumwaxe

[Efano pepandja 31]

Ovadali, hongeni ovana veni va kale ve na efimaneko

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma