Ekonakono lopaumwene olo tali tu ningi tu kale twa wana okukala ovahongi
“Aishe ei i [dilonga, NW], ove u kale muyo, opo okweehena kwoye komesho ku monike kuaveshe. Lipashukila ove mwene nenongeko loye.” —1 Timoteus 4:15, 16.
“ASHISHE shi notundi yasho ya pangelwa,” Ombibeli osho tai ti mOmuudifi 3:1. Osho oshoshili shi na sha nekonakono lopaumwene. Vahapu ohava mono shidjuu okudilonga oinima yopamhepo ngeenge tave shi ningi pefimbo inali wapala ile ponhele ya puka. Pashihopaenenwa, konima yokulonga noudiinini momukokomoko wefiku nosho yo wouvalelo uhafifa, mbela oto ka kala ngoo u udite wa hala okukonakona, unene tuu ngeenge ou li omutumba moshipundi shoye shiwa to tale oTV? Otashi dulika hasho. Ongahelipi hatu dulu okukandula po omukundu oo? Osha yela kutya, otu na okuhoolola kutya onaini nopeni hatu konakonene opo tu mone ouwa wa shiya ko meenghendabala detu.
2. Luhapu efimbo lilipi liwa nekonakono lopaumwene?
2 Vahapu ohava mono kutya efimbo lavo liwa nokukonakona olo ongula inene fimbo ve li nawa oupafi. Vamwe ohava longifa okafudo komutenya okukonakona pauxupi. Didilika ouyelele u na sha nefimbo omolwoinima yopamhepo ya fimana moihopaenenwa tai landula. Ohamba David yaIsrael shonale oya shanga tai ti: “Ngenge taku shi, uditile nge ouwanghenda woye, osheshi Ove nde lineekela. Udikile nge ondjila, ame ndi ende nayo, osheshi kuove, oko handi yelula omwenyo wange.” (Epsalme 143:8) Sha faafana, omuprofeti Jesaja okwa dimina ongushu yekonakono eshi a ti: “Omwene okwa pa nge elaka [laavo va hongwa, NW], opo ndi kale ndi nounongo okuyakula nokutwa ouladi ava va loloka; Oye ta pendula nge keshe ongula, ta pendula okutwi kwange, opo ndi ude ko panghedi yovalongwa.” Ediladilo olo kutya, otwa pumbwa okukonakona nokuninga ekwatafano naJehova ofimbo omadiladilo etu e li oupafi, kutya nee opefimbo lilipi mefiku.—Jesaja 50:4, 5; Epsalme 5:4; 88:14.
3. Eenghalo dilipi di li nawa omolwekonakono li na omupondo?
3 Oshinima shikwao shi na sha nokuninga ekonakono li na omupondo oshosho kutya katu na okuhoolola okukala omutumba moshipundi shiwa unene ile metyofa. Oyo hayo onghedi yokukala oupafi. Ngeenge hatu konakona, omadiladilo etu oku na okukala a penduka ndele eenghalo diwa unene otadi monika tadi eta oidjemo ya yooloka ko. Natango onghalo iwa nekonakono nokudilonga ongeenge pe he na omaweelelo nosho yo pe he na omapiyaaneko. Okukendabala okukonakona pe na oradio, oTV ile ounona tava piyaaneke va hala okupewa elitulemo loye, itashi ka kala noidjemo iwa. Eshi Jesus a li a hala okudilonga, okwa ya konhele ye limwenenena. Okwa popya yo shi na sha nouwa wokukonga onhele ye limwenenena omolwokwiilikana.—Mateus 6:6; 14:13; Markus 6:30-32.
Ekonakono lopaumwene olo tali tu ningi opo tu kale twa wana okunyamukula
4, 5. Omeenghedi dilipi oshileshomwa Ota Pula shi li ekwafo tali longo?
4 Ekonakono lopaumwene otali mbilipaleke ngeenge ohatu longifa oikwafifo yokuuda ko Ombibeli i lili noku lili opo tu fe moule woshinima, unene tuu ngeenge ohatu shi ningi opo tu nyamukule omapulo a yuka avamwe. (1 Timoteus 1:4; 2 Timoteus 2:23) Shi li etameko, ovanhu vape vahapu otava konakona oshileshomwa Kalunga Ota Pula Shike kuFye?,a osho shi li paife momalaka 261. Oshi li oshileshomwa osho shipu okuudiwa ko ndelenee oshokondadalunde, she likolelela kOmbibeli filufilu. Otashi kwafele ovaleshi vasho va ude ko diva oiteelelwa yaKalunga i na sha nelongelokalunga lashili. Ndelenee omutungilo washo itau shi pitike shi kundafane oipalanyole aishe moule. Ngeenge omukonakonimbibeli woye ta pula omapulo a kwata moiti kombinga yoipalanyole yonhumba yOmbibeli oyo tai kundafanwa, ongahelipi to dulu okumona ouyelele wOmbibeli muhapu oo tau ke mu kwafela okunyamukula omapulo oo?
5 Kwaavo ve na oWatchtower Library momalaka avo, i li moungalo vokombiuta hava ifanwa CD-ROM, oshipu okukonga meedjo domauyelele mahapu mokombiuta. Ndelenee ongahelipi kombinga yovanhu ovo ve he na oilongifo oyo? Natu konakoneni oipalanyole ivali oyo ya kundafanwa moshileshomwa Ota Pula opo tu mone nghee hatu dulu okutamununa mo eudeko letu nokukala hatu dulu okunyamukula nouyelele muhapu—unene tuu ngeenge umwe ta pula omapulo ngaashi Kalunga oye lyelye nosho yo kutya Jesus okwa li e li lela ngahelipi?—Exodus 5:2; Lukas 9:18-20; 1 Petrus 3:15.
Kalunga oye lyelye?
6, 7. (a) Epulo lilipi tali holoka po li na sha naKalunga? (b) Omuwiliki wopamhepo okwa dopa okutumbula shike osho sha fimanenena moshipopiwa shaye?
6 Oshileshwa oshiti-2 moshileshomwa Ota Pula otashi nyamukula epulo la fimanenena tali ti: Kalunga oye lyelye? Osho oshitwa sha fimanenena molwaashi omunhu ita dulu okulongela Kalunga kashili ngeenge ke mu shii ile tashi dulika a limbililwa shi na sha nokukala po kwaYe. (Ovaroma 1:19, 20; Ovaheberi 11:6) Ndelenee ovanhu mounyuni aushe ova diinina omadiladilo omafele shi na sha naKalunga kutya oye lyelye. (1 Ovakorinto 8:4-6) Oufilosofi welongelokalunga keshe ou na enyamukulo la yooloka li na sha nepulo kutya Kalunga oye lyelye. MOukwakriste omalongelokalunga mahapu okwa tala ko Kalunga e li Omukwatatu. Omuwiliki wopamhepo umwe a tumbala wokOilongo yaHangana, okwa yandja oshipopiwa shi na oshipalanyole “Mbela ou shii Kalunga?” ndele moshipopiwa osho ina tumbula mo nande olumwe edina laKalunga, nokuli nonande okwa tofa oikando ihapu mOmishangwa dOshiheberi. Doshili, okwa lesha melundululo lOmbibeli olo la longifa oshitya “Omwene” osho inashi yela noshi he fi edina, ponhele yokulongifa Jehova ile Yahweh.
7 Omuwiliki wopamhepo oo ina dopa tuu okutumbula oshitwa sha fimanenena eshi a tofa muJeremia 31:33, 34 ta ti: “Vo itava ka kala nokulongafana omukwao nomukwao, omumwaxe nomumwaxe nokutya: Shiiva Omwene [mOshiheberi, “Shiiva Jehova”], osheshi vo aveshe ngaashi ve li, ovanyasha novakulunhu, otava ka shiiva nge, Omwene [mOshiheberi, Jehova] ta ti.” Elundululo olo a longifa ola kufa mo edina laKalunga lopaumwene, Jehova.—Epsalme 103:1, 2, KB-1955.
8. Oshike tashi ulike efimano lokulongifa edina laKalunga?
8 Epsalme 8:9 mOmbibeli yOshikwanyama yomo 1955 otali ulike kutya omolwashike okulongifa edina laJehova kwa fimana eshi tali ti: ‘Jehova ohamba yetu edina loye la tumbalekwa kombada yedu alishe.’ Yelekanifa osho naasho tashi shikula: “Omwene, omupangeli wetu, edina loye ola tumbalekwa shi fike peni kombada yedu alishe!” (Ombibeli yOshikwanyama yomo 1974; tala yo Ombibeli yOshindonga yomo 1954 noyomo 1986.) Ndelenee ngaashi sha tumbulwa moshitukulwa sha tetekela, ohatu dulu okumona “eshiivo lokushiiva Kalunga” ngeenge ohatu efa Eendjovo daye di tu minikile. Ndelenee oshikwafifo shokukonakona Ombibeli shilipi tashi ka nyamukula omapulo etu kombinga yefimano ledina laKalunga?—Omayeletumbulo 2:1-6.
9. (a) Oshileshomwa shilipi tashi dulu oku tu kwafela tu yelife efimano lokulongifa edina laKalunga? (b) Ongahelipi ovatoloki vahapu va dopa okuulika efimaneko ledina laKalunga?
9 Ohatu dulu okutala moshileshomwa The Divine Name That Will Endure Forever, osho sha tolokwa momalaka 69.b Oshitukulwa shi na oshipalanyole “Edina laKalunga—osho tali ti nonghee hali tumbulwa” (epandja 6-11) otashi ulike sha yela kutya oTetragrammaton yOshiheberi (okudja kOshigreka tashi ti “eendada nhee”) otai holoka mo oikando 7 000 lwaapo momishangwa donale dOshiheberi. Ndele ovawiliki vopamhepo novatoloki veitavelo lOshijuda nosho yo vOukwakriste ove i kufa mo owina momatoloko Eembibeli davo dihapu.c Ongahelipi tava dulu okupopya kutya ove shii Kalunga nosho yo kutya ova tambula ko ekwatafano naye ngeenge otava anye oku mu ifana nedina laye? Edina laye lashili otali yeulula ondjila yokuuda ko omalalakano aye nosho yo kutya oye lyelye. Natango, oshitukulwa sheilikano loshihopaenenwa laJesus osho tashi ti “Tate yetu ou u li meulu! Edina loye nali yapulwe,” oshi na ongushu yashike ngeenge edina laKalunga ihali longifwa nokuli?—Mateus 6:9; Johannes 5:43; 17:6.
Jesus Kristus oye lyelye?
10. Omeenghedi dilipi hatu dulu okumona efano la wana po longhalamwenyo noukalele waJesus?
10 Oshileshwa oshiti-3 moshileshomwa Ota Pula oshi na oshipalanyole tashi ti: “Jesus Kristus Oye Lyelye?” Moutendo ashike vahamano, otashi yandje pauxupi engongo li na sha naJesus, etameko laye nosho yo elalakano laye lokuuya kombada yedu. Ndelenee, ngeenge owa hala ehokololo la wana po longhalamwenyo yaye, kape na ehokololo liwa li dule lembo Omuntu omunenenene ngoka a li ko nale, olo li li momalaka 111—kakele komahokololo Omavangeli oovene.* Embo olo otali yandje ehokololo la wana po li li melandulafano lefimbo li na sha nokukalamwenyo kwaKristus nosho yo omahongo aye, le likolelela kOmavangeli ane. Omatukulwa alo 133 okwa kwatela mo oiningwanima yonghalamwenyo nosho yo oukalele waJesus. Opo u mone elandulafano limwe vali loitukulwa i na sha nonghalamwenyo yaye, oto dulu okutala moInsight, Embo eti-2, koshi yoshipalanyole “Jesus Kristus,” nosho yo membo Ontseyo Ndjoka Tayi Fala kOmwenyo Gwaaluhe, etukulwa eti-4.
11. (a) Oshike sha yoolola ko Eendombwedi daJehova ngeenge tashi uya peitavelo lado li na sha naJesus? (b) Omishangwa dOmbibeli dimwe dilipi odo tadi tomho sha yela ehongo lOukwatatu, noshileshomwa shilipi shi li ekwafo shi na sha naasho?
11 MOukwakriste, omhata i na sha naJesus oi li opo kutya ngeenge oku li “Omona waKalunga” nosho yo “Kalunga Omona”—noitya imwe, omhata oyo oCatechism of the Catholic Church tai ifana “oshiholekwa sha fimana sheitavelo lopaKriste,” Oukwatatu. Eendombwedi daJehova oda yooloka ko komalongelokalunga Oukwakriste, oda itavela kutya Jesus okwa shitwa kuKalunga ndele ke fi Kalunga. Eenghundafana da denga mbada di na sha noshipalanyole osho otadi hangika moshileshomwa Should You Believe in the Trinity?, sha tolokwa momalaka 95.d Mokati komishangwa dihapu odo tashi longifa okutomha ehongo lOukwatatu odo Markus 13:32 nosho yo 1 Ovakorinto 15:24, 28.
12. Epulo lilipi natango la wana okupewa elitulemo letu?
12 Eenghundafana da tetekela di na sha naKalunga nosho yo naJesus Kristus, otadi ulike eenghedi omo hatu dulu okuninga ekonakono lopaumwene opo tu dule okukwafela ovo ve he na eshiivo loshili yOmbibeli va mone eshiivo lashili. (Johannes 17:3) Ndelenee ongahelipi shi na sha naavo va endafana nale neongalo lopaKriste omido dihapu? Nonande ove na eshiivo lOmbibeli lihapu, mbela ova pumbwa natango okuyandja elitulemo kekonakono lavo lopaumwene lEendjovo daJehova?
Omolwashike tu na ‘okulipashukila’?
13. Etaleko la puka lilipi vamwe tava dulu okukala ve na shi na sha nekonakono lopaumwene?
13 Vamwe ovo va kala oilyo yeongalo oule womido dihapu ova ya monghedindjikilile yokulineekela ashike meshiivo lOmbibeli olo va mona momido davo dotete ve li Eendombwedi daJehova. Oshipu okutomhafana to ti: “Inandi pumbwa okukonakona unene sha kwata moiti ngaashi ovo vape. Doshili, tala koikando oyo nda lesha Ombibeli nosho yo oishangomwa yOmbibeli momukokomoko womido odo da pita.” Osho otashi ka kala sha faafana nokutya: “Inandi pumbwa naanaa okuyandja elitulemo lihapu kwaasho handi li paife, osheshi onda lya nale oikulya ihapu.” Otu shi shii kutya olutu ola pumbwa okupalulwa alushe noitungifi tai di moikulya iwa oyo ya longekidwa nawa opo i li kaleke li na oukolele nola ndjanga. Inatu pumbwa tuu shihapu shili opo tu kaleke po oukolele wetu nosho yo eenghono detu dopamhepo!—Ovaheberi 5:12-14.
14. Omolwashike twa pumbwa okulipashukila fye vene?
14 Onghee hano, atusheni kutya nee otu li hatu konakona Ombibeli oule wefimbo lile ile hasho, otwa pumbwa okupwilikina komayele aPaulus oo a pa Timoteus oo a li omupashukili a pyokoka nokwa li e shii okulineekelwa, taa ti: “Lipashukila ove mwene nenongeko loye; dama mulo! Osheshi ngenge to shi ningi, oto lixupifa ove mwene naava tave ku pwilikine.” (1 Timoteus 4:15, 16) Omolwashike tu na okuyandja elitulemo noukeka komayele aPaulus? Dimbuluka, Paulus okwa tumbula yo kutya otu na okulwifa “omakonda omuyelani” nosho yo ‘eemhepo dowii mevalelwa.’ Nomuyapostoli Petrus okwa londwela kutya Ondiaboli ‘otai kongo ou tai xwake po,’ ndelenee “ou” ota dulu okukala umwe womufye. Okukala tu udite twa wanenwa notu he na ko na sha otaku dulu ashike okukala omhito oyo tai kongo.—Ovaefeso 6:11, 12; 1 Petrus 5:8.
15. Eameno lopamhepo lilipi tu na, nongahelipi hatu dulu oku li kaleka po?
15 Hano, eameno lilipi tu na? Omuyapostoli Paulus ote tu dimbulukifa ta ti: “Tambuleni oilwifo aishe yaKalunga, mu shiive okulipopila mefiku lii nokukala ofika eshi mwa longa aishe.” (Ovaefeso 6:13) Okupondola kwoilwifo yopamhepo oyo inaku likolelela ashike konghalo yayo yopetameko ndelenee okwe likolelela yo koku i kaleka po taku twikile. Onghee hano, oilwifo oyo ya wana po ya dja kuKalunga oi na okukwatela mo eshiivo lEendjovo daKalunga li li pefimbo. Eshi otashi ulike kefimano lokukaleka po eudeko letu loshili ngaashi ya hololwa kuJehova okupitila mEendjovo daye nosho yo okupitila mongudu yomupiya omudiinini nomunaendunge. Ekonakono lopaumwene ihali faula lokukonakona Ombibeli nosho yo oileshomwa yOmbibeli ola fimanenena mokukaleka po oilwifo yetu yopamhepo.—Mateus 24:45-47; Ovaefeso 6:14, 15.
16. Oshike hatu dulu okuninga opo tu kale noushili kutya ‘oshikelelifo shetu sheitavelo’ oshi li monghalo iwa?
16 Paulus ota divilike “oshikelelifo sheitavelo” kutya oshi li oshitukulwa sha fimanenena shoilwifo yetu, osho hatu dulu okukandula nokudima nasho oikuti yaSatana ya xwama omundilo yomalundilo nosho yo omahongo oushunimonima. (Ovaefeso 6:16) Onghee hano, osha fimanenena okukwashilipaleka kutya oshikelelifo shetu sheitavelo osha pama shi fike peni nonokutya eenghatu dilipi tu na okukatuka opo tu shi kaleke monghalo iwa noku shi pameka. Pashihopaenenwa, otashi dulika u pule to ti: ‘Ohandi lilongekida ngahelipi ekonakono lOmbibeli lokoshivike mokulongifa Oshungonangelo? Onda konakona ngoo sha wana opo ndi kale hai dulu ‘okutwa omukumo mohole nomoilonga iwa’ mokuyandja omanyamukulo a longekidwa nawa mokwoongala? Mbela ohandi pandje tuu Ombibeli nokulesha omishangwa odo di li mo ndele inadi tofwa mo? Mbela ohandi tu vamwe omukumo okupitila mokukufa ombinga kwange nouladi mokwoongala?’ Oikulya yetu yopamhepo oya pama, noya pumbwa okunyanyaulwa nawanawa opo tu mone ouwa muyo filufilu.—Ovaheberi 5:14; 10:24.
17. (a) Oudiyo ulipi Satana ta longifa okukendabala okunghundipaleka oupamhepo wetu? (b) Oshihakulifo shoudiyo waSatana oshike?
17 Satana oku shii ounghundi wovanhu inava wanenena noku na omakonda. Imwe yomeenghedi odo ha tandavelifa enwefemo laye lowii oyo okuninga omafano oipala a kale taa monika unene noupu moTV, moInternet, meevideo nosho yo moileshomwa. Ovakriste vamwe ova pitika oudiyo oo u pondole eameno lavo la nghundipala, naashi osha twala mokukanifa omaufembanghenda meongalo ile nokuli moilanduliko ya kwata moiti unene. (Ovaefeso 4:17-19) Oshihakulifo shoudiyo waSatana wopamhepo oshike? Katu na okufaula okukonakono kwetu Ombibeli paumwene, okwoongala kwetu kwopaKriste noka tu na okweefa okufila oshisho oilwifo yetu ya wana po ya dja kuKalunga. Aishe oyo kumwe otai tu pe ounghulungu opo tu dule okuyoolola pokati kouwa nowii nosho yo okutonda osho Kalunga e tonde.—Epsalme 97:10; Ovaroma 12:9.
18. Ongahelipi ‘eongamukonda lomhepo’ tali dulu oku tu kwafele moita yetu yopamhepo?
18 Ngeenge ohatu kaleke po eenghedindjikilile detu dokukonakona Ombibeli nope he na okufaula, itatu ka kala ashike tu na eameno la kola olo tali monika okupitila meshiivo lashili lEendjovo daKalunga ndelenee ohatu ka dula yo okulwa nomupondo mokulongifa ‘eongamukonda lomhepo, Eendjovo daKalunga.’ Ondjovo yaKalunga “[oi] neememo i dule eongamukonda leememo keembinga mbali, otai tu, ndele tai tongola omwenyo nomhepo, eengolo nomungo; ndele i shii kutokola omadilongo nomadiladilo omutima.” (Ovaefeso 6:17; Ovaheberi 4:12) Ngeenge otwa shiiva nawa okulongifa “eongamukonda” olo, eshi hatu ka shakeneka omayeleko, ohatu ka dula okumona osho tashi monika sha fa shi he na oshiponga ile nokuli shiwa noku shi nyaneka pomutenya shi li omwiyo womunawii tau twala mefyo. Elimba letu leshiivo neudeko lOmbibeli otali ke tu kwafela tu ekeleshi osho shii nokulonga osho shiwa. Onghee hano, atusheni otwa pumbwa okulipula fye vene kutya: ‘Mbela eongamukonda lange oli na eememo ile ola fimha? Mbela ondi na oudjuu okudimbuluka omishangwa dOmbibeli odo tadi dulu okupameka okulwa kwange?’ Natu kaleke po eenghedindjikilile detu diwa dokukonakona Ombibeli paumwene nokungaha ohatu kondjifa Ondiaboli.—Ovaefeso 4:22-24.
19. Omauwa elipi hatu dulu okumona ngeenge ohatu litula mo mokukonakona paumwene?
19 Paulus okwa shanga ta ti: “Omishangwa adishe da yandjwa keenghono dOmhepo yaKalunga odi shii kulonga nokukumaida nokupukulula nokutekula mouyuki, omunhu womuKalunga opo a kale a wana nokwa wanenena oshilonga keshe shiwa.” Ngeenge ohatu pwilikine keendjovo daPaulus odo a shangela Timoteus, ohatu dulu okupameka oupamhepo wetu nohatu dulu okuninga oukalele wetu u kale tau pondola. Ovakulunhuongalo novayakuliongalo ve na oupamhepo otava dulu okukala ekwafo la kula keongalo, nafyeni atusheni ohatu dulu okukala twa pama meitavelo.—2 Timoteus 3:16, 17; Mateus 7:24-27.
[Omashangelo opedu]
a Luhapu, omunhu mupe oo e na ohokwe ta konakona oshileshomwa Ota Pula ota ka ya kembo Ontseyo Ndjoka Tayi Fala kOmwenyo Gwaaluhe, aishe oya nyanyangidwa kEendombwedi daJehova. Omaetepo oo a yandjwa apa otaa ka kwafela okukufa po omandangalati oo taa dulu okukelela exumokomesho lopamhepo.
b Sha nyanyangidwa kEendombwedi daJehova. Ovo ve na oInsight on the Scriptures melaka lavo otava dulu okutala mEmbo eti-2, koshi yoshipalanyole “Jehova.” Omolwouyelele mOshiwambo tala etukulwa eti-3 membo Ontseyo Ndjoka Tayi Fala kOmwenyo Gwaaluhe.
c Omatoloko mahapu Oshispania nosho yo Oshikatalonia okwa didilikwa unene shi dulife makwao omolwokutoloka kwao oTetragrammaton yOshiheberi, taa longifa “Yavé,” “Yahveh,” “Jahvè,” nosho yo “Jehová.”
d Oshileshomwa osho osha nyanyangidwa kEendombwedi daJehova.
1. Oshike shi li shoshili shi na sha nefimbo nosho yo nekonakono lopaumwene?
Oto dimbuluka?
• Eenghalo dilipi tadi kwafele opo ekonakono lopaumwene li kale li na omupondo?
• Epuko lilipi omatoloko Ombibeli mahapu a ninga shi na sha nedina laKalunga?
• Omishangwa dOmbibeli dilipi to ka longifa okutomha ehongo lOukwatatu?
• Oshike tu na okuninga opo tu liamene fye vene komakonda aSatana, nokuli nonande otwa kala Ovakriste vashili oule womido dihapu?
[Efano pepandja 25]
Omolwe- konakono lopaumwene li na omupondo, owa pumbwa onhele i li nawa nosho yo omudingonoko u he na omapiyaaneko
[Efano pepandja 29]
Mbela “eongamukonda” loye oli na eememo ile ola fimha?