ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w01 7/1 ep. 14-19
  • Kaleni mwe likolelela mwa fa mu wete Ou e he wetike!

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Kaleni mwe likolelela mwa fa mu wete Ou e he wetike!
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2001
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • Oupamhepo owa fimanenena
  • Oshike tashi tu ningi tu kale twe likolelela?
  • Ou iha monika ota wilike oshiwana shaye
  • Natu tale ko Kalunga oye e li Omuhongi wetu Munenenene
  • Otu na okulihokolola
  • Natu pule Jehova e tu konakone
  • Mbela ou wete ngoo oo “e he wetike”?
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2014
  • Oto dulu ngoo okumona Kalunga oo iha monika?
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2014
  • Twikila okulongela Jehova nomutima wa pama
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2002
  • Moses okwa li omulumenhu e na eitavelo la pama
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2013
Tala ouyelele muhapu
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2001
w01 7/1 ep. 14-19

Kaleni mwe likolelela mwa fa mu wete Ou e he wetike!

“[Moses] okwe likolelela, a kala a fa e wete ou e he wetike.”—OVAHEBERI 11:27.

JEHOVA oKalunga iha monika. Eshi Moses a pula a tale oshinge shaYe, Jehova okwa nyamukula ta ti: “Ove iho dulu okutala oshipala shange, osheshi kape nomunhu ta dulu okutala nge ndee ta kala nomwenyo.” (Exodus 33:20) Omuyapostoli Johannes naye okwa shanga ta ti: “Kape na ou a mona Kalunga nande.” (Johannes 1:18) Eshi Jesus Kristus a li omunhu kombada yedu, naye ka li nokuli ta dulu okumona Kalunga nomesho okomutwe. Ndelenee mEudifo laye lokOmhunda, Jesus okwa ti: “Ovanelao ovo ve nomitima da yela, osheshi ovo tava ka mona Kalunga.” (Mateus 5:8) Mbela Jesus okwa li a hala okutya shike?

2. Omolwashike itatu dulu okumona Kalunga nomesho etu okomutwe?

2 Omishangwa otadi ulike kutya Jehova oye Omhepo ihai monika. (Johannes 4:24; Ovakolossi 1:15; 1 Timoteus 1:17) Onghee hano, Jesus ka li ta ti kutya tu li ovanhu ohatu dulu okumona lelalela Jehova nomesho etu okomutwe. Doshili, Ovakriste ovavaekwa otava ka mona Jehova Kalunga meulu konima ngeenge va nyumunwa ve li ovashitwa vopamhepo. Ndelenee ovanhu ovo “ve nomitima da yela” nove na eteelelo lokukala fiyo alushe kombada yedu navo otava ka dula ‘okumona’ Kalunga. Eshi otashi shiiva ngahelipi?

3. Ongahelipi ovanhu tava dulu okushiiva omaukwatya aKalunga?

3 Ohatu lihongo sha kombinga yaJehova mokukonakona noukeka oinima oyo a shita. Kungaha otashi dulika twa kumwifwa keenghono daye notwe linyengifwa tu dimine kutya oye Kalunga Omushiti. (Ovaheberi 11:3; Ehololo 4:11) Shi na sha naashi omuyapostoli Paulus okwa shanga ta ti: “Oinima [yaKalunga] i he wetike kokutya, eenghono daye daalushe noukalunga waye, otai monika nawa moilonga yaye okudja keshito lounyuni, ngenge tai konakonwa.” (Ovaroma 1:20) Onghee eendjovo daJesus di na sha nokumona Kalunga oda kwatela mo eenghono dokushiiva omaukwatya aJehova. Okumona ko kwa tya ngaha okwe likolelela meshiivo lashili nohaku monika pamhepo ‘nomesho okomutima.’ (Ovaefeso 1:18) Eendjovo noilonga yaJesus nayo otai holola shihapu kombinga yaKalunga. Onghee hano Jesus okwa ti: “Ou [a] mona nge, oye a mona Tate.” (Johannes 14:9) Jesus okwa ulika filufilu oukwatya waJehova. Kungaha, eshiivo longhalamwenyo yaJesus nosho yo omahongo aye otali dulu oku tu kwafela tu mone ile tu shiive omaukwatya makwao aKalunga.

Oupamhepo owa fimanenena

4. Ongahelipi okuhenoupamhepo taku ulikwa kuvahapu kunena?

4 Doshili, eitavelo noupamhepo washili owa pumba kunena. Paulus okwa ti: “Eitavelo kali fi lomunhu keshe.” (2 Ovatessaloniki 3:2) Vahapu ove litula filufilu momalipyakidilo avo vene nokave na eitavelo muKalunga. Elihumbato lavo loulunde noku he na oupamhepo kwavo otali va imbi ve mu mone nomesho opandunge, omolwaashi omuyapostoli Johannes okwa shanga ta ti: “Ou ta longo owii, oye ina mona Kalunga.” (3 Johannes 11) Molwaashi oohandimwe va tya ngaha ihava mono Kalunga nomesho avo okomutwe, ohava katuka ongaao e he wete osho tava ningi. (Hesekiel 9:9) Ova dina oinima yopamhepo, omolwaashi itava dulu okumona “eshiivo lokushiiva Kalunga.” (Omayeletumbulo 2:5) Onghee hano osha yeleka eshi Paulus a shanga ta ti: “Omunhu wopashitwe iha tambula osho shOmhepo yaKalunga, osheshi ohe shi tale oulai, oye ita dulu oku shi shiiva, osheshi [hashi konakonwa, NW] pamhepo.”—1 Ovakorinto 2:14.

5. Ovanhu ovo ve na oikala yopamhepo ove shii oshili yashike?

5 Ndelenee ngeenge otu na oikala yopamhepo, ohatu ka kala nokudimbuluka alushe kutya nande Jehova ke fi Kalunga kokukonga omapuko, ngeenge hatu diladila omadiladilo mai nosho yo omahalo mai ye oku shi shii. Doshili, “eendjila domunhu keshe di li koshipala shOmwene, ndee Ye ota yeleke omalila aye aeshe.” (Omayeletumbulo 5:21) Ngeenge twa findwa kenyono, ohatu linyengifwa tu livele ombedi nokukonga ediminepo laJehova molwaashi otu mu hole noinatu hala oku mu udifa nai.—Epsalme 78:41; 130:3.

Oshike tashi tu ningi tu kale twe likolelela?

6. Okukala twe likolelela otashi ti ngahelipi?

6 Nonande Jehova iha monika nomesho etu okomutwe, natu dimbuluke alushe kutya ye oku tu wete. Okukala tu na ko nasha nokukala po kwaye nokwiitavela kutya oku li popepi naavo tave mu ifana otashi tu kwafele tu kale twe likolelela—twa pama noitatu tengauka moudiinini wetu kuye. (Epsalme 145:18) Ohatu dulu okukala ngaashi Moses, oo a shangwa kuPaulus ta ti: “Meitavelo okwa fiya po Egipti e he noutile wehandu lohamba, okwe likolelela, osheshi a kala a fa e wete ou e he wetike.”—Ovaheberi 11:27.

7, 8. Oshike sha etifa ouladi waMoses komesho yaFarao?

7 Mokuwanifa po oshilonga shaye a pewa kuKalunga shokuwilika Ovaisrael okudja moupika waEgipti, Moses okwa holoka luhapu komesho yomukwanyanya Farao momhangu yopauhamba iyadi omalongelokalunga novakwaita vopombada. Osha yela kutya omakuma ombala okwa li eyadi omafano oikalunga. Ndelenee nonande Jehova iha monika, okwa li omunhu wolelalela kuMoses ina fa oihongwafano aishe oyo i lile po oikalunga i he na omwenyo yaEgipti. Noitashi kumwifa kutya Moses ka li a tilifwa kuFarao!

8 Oshike sha pa Moses ouladi okuholoka koshipala shaFarao oikando ihapu? Omishangwa otadi tu lombwele kutya “Moses okwa li omulumenhu omulininipiki unene e dule ovanhu aveshe kombada yedu.” (Numeri 12:3) Osha yela kutya, oupamhepo waye wa pama nosho yo eitavelo laye kutya Kalunga oku li pamwe naye olo la pa Moses eenghono da pumbiwa a kalele po ‘oo e he wetike’ komesho yohamba i he na onghenda yaEgipti. Eenghedi dimwe dilipi omo ovo ve “wete” Kalunga iha monika tava ulike eitavelo lavo muye kunena?

9. Omonghedi imwe ilipi hatu dulu okutwikila noudiinini?

9 Onghedi imwe yokuulika eitavelo nokutwikila nokulikolelela twa fa tu wete Ou e he wetike oyo okuudifa nouladi nonande pe na omahepeko. Jesus okwa londwela ovahongwa vaye ta ti: “Nye tamu ka tondelwa edina lange kuaveshe.” (Lukas 21:17) Okwe va lombwela yo ta ti: “Omupiya ke dule Omwene waye. Ngenge va taata nge, otave mu taata yo.” (Johannes 15:20) Eendjovo daJesus odoshili, divadiva konima yefyo laye ovashikuli vaye ova mona oixuna komahepeko moludi lomatilifo, okukwatwa nokudengwa. (Oilonga 4:1-3, 18-21; 5:17, 18, 40) Nonande pa li omahepeko mahapu, ovayapostoli vaJesus nosho yo ovahongwa vamwe ova kala nokuudifa onghundana iwa nouladi.—Oilonga 4:29-31.

10. Ongahelipi elineekelo letu meameno laJehova tali tu kwafele moukalele?

10 Ngaashi Moses, ovashikuli vaJesus votete kava li va tilifwa kovatondi vavo vahapu ve wetike. Ovahongwa vaJesus ova li ve na eitavelo muKalunga, noshidjemo ova li va dula okulididimikila omahepeko madjuu oo va mona. Heeno, ova twikila nokulikolelela va fa ve wete Ou iha monika. Kunena, okushiiva alushe eameno laJehova tali tu ladipike, otashi tu pe ouladi nosho yo okuhenoumbada moilonga yetu yokuudifa Ouhamba. Eendjovo daKalunga otadi ti kutya “okutila omunhu taku tele omwiyo. Ndelenee ou [te] lineekele Omwene, ota ka amenwa.” (Omayeletumbulo 29:25) Onghee hano, itatu shuna monima molwaashi twa tila omahepeko; noitatu fi ohoni oukalele wetu. Eitavelo letu otali tu linyengifa tu yandje oundombwedi nouladi kovashiinda shetu, kovanailonga vakwetu, kovanafikola vakwetu nosho yo kuvamwe.—Ovaroma 1:14-16.

Ou iha monika ota wilike oshiwana shaye

11. Pakupopya kwaPetrus naJudas, ongahelipi vamwe ovo va li hava endafana neongalo lopaKriste va ulika okuhenoupamhepo?

11 Eitavelo otali tu kwafele tu mone kutya Jehova oye ta wilike ehangano laye lokombada yedu. Kungaha ohatu henuka okukala tu na oikala yokukembaula ovo ve na oinakuwanifwa meongalo. Omuyapostoli Petrus osho yo omumwaina waJesus Judas, ova yandja elondwelo kombinga yavamwe ovo va li ve he na oupamhepo nova popya nai ovalumenhu ovo va li tava kwatele komesho mokati kOvakriste. (2 Petrus 2:9-12; Judas 8) Mbela ovakembauli ava okwa li tuu tava dulu okupopya monghedi ya tya ngaha ngeno Jehova opo a li nokwa li ha dulu okumonika nomesho okomutwe? Doshili, hasho nande! Ndelenee molwaashi Kalunga iha monika nomesho okomutwe, ovalumenhu ava vopambelela ova dopa okulipula shi na nokulihokolola kwavo kuye.

12. Oikala ilipi tu na okuulika shi na sha naavo tava kwatele komesho meongalo?

12 Doshili, eongalo lopaKriste ola fikama po movanhu inava wanenena. Omafimbo amwe ovo tava longo ve li ovakulunhuongalo otava ningi omapuko oo taa dulu oku tu kuma paumwene. Nande ongaho, Jehova ota longifa ovalumenhu ava ve li ovafita voshiunda shaye. (1 Petrus 5:1, 2) Ovalumenhu novakainhu ovo ve na oikala yopamhepo ova dimina kutya ei oyo onghedi imwe omo Jehova ta wilike nayo oshiwana shaye. Onghee hano, tu li Ovakriste ohatu henuka oikala yokukembaula nokungongota nohatu ulike efimaneko omolwomalongekido aKalunga opauteokratika. Okukala hatu dulika kwaavo tava kwatele komesho mokati ketu, ohatu ulike kutya otu wete Ou iha monika.—Ovaheberi 13:17.

Natu tale ko Kalunga oye e li Omuhongi wetu Munenenene

13, 14. Okutala ko Jehova e li Omuhongi Munenenene otashi ti shike kwoove?

13 Ope na natango onghedi imwe oyo tai pula okumona ko kwopamhepo. Jesaja okwa xunganeka ta ti: “Omesho oye otaa kala nokutala [Omuhongi woye Munenenene, NW].” (Jesaja 30:20) Otashi pula eitavelo okushiiva kutya Jehova oye te tu hongo okupitila mehangano laye lokombada yedu. (Mateus 24:45-47) Okumona kutya Kalunga oye Omuhongi wetu Munenenene otashi ti sha shihapu shi dulife ashike pokudiinina eenghedi diwa dokukonakona Ombibeli nosho yo okukala alushe pokwoongala kwopaKriste. Otashi ti okulongifa pauyadi omauwa omalongekido aKalunga opamhepo. Pashihopaenenwa, otwa pumbwa okuyandja elitulemo li dulife loshito kewiliko olo Jehova a yandja okupitila muJesus opo tu ha twalwaatwalwe pamhepo.—Ovaheberi 2:1, OB-1954.

14 Omafimbo amwe otashi pula eenghendabala de likalekelwa opo tu mone ouwa aushe moikulya yopamhepo. Pashihopaenenwa, otashi dulika tu leshe ashike neendelelo omahokololo onhumba Ombibeli oo itatu dulu okuuda ko noupu. Ngeenge hatu lesha oifo yOshungonangelo noAwake!, otashi dulika tu nuke po nokuli oitukulwa yonhumba molwaashi tu he na ohokwe moshinima osho tashi popiwa mo. Ile ohatu dulu okweefa omadiladilo etu a twalwaatwalwe fimbo tu li pokwoongala kwopaKriste. Ndelenee ohatu dulu okukala oupafi ngeenge ohatu diladila noukeka koitwa oyo tai kundafanwa. Olupandu letu lomoule molwehongo lopamhepo olo hatu mono otali ulike kutya otwa dimina Jehova e li Omuhongi wetu Munenenene.

Otu na okulihokolola

15. Ongahelipi vamwe va katuka va fa ve he wetike kuJehova?

15 Unene tuu molwaashi owii owa hapupala ‘mefimbo eli lexulilo,’ eitavelo Mwaau iha monika oshinima sha fimana. (Daniel 12:4) Okuhenouyuki noluhaelo oi li apeshe. Doshili, oshi li pandunge okudimbuluka kutya Jehova oha tale oilonga yetu nokuli nande ovanhu itava dulu oku tu mona. Vamwe ova dimbwa oushili oo. Ngeenge vamwe kave va wete, otashi dulika va kufe ombinga melihumbato li he fi lopamishangwa. Pashihopaenenwa, vamwe inava kondjifa omayeleko okutala omalihafifo a nyika oshiponga nomafano oipala moInternet, moTV nosho yo okupitila meenghedi dimwe douteknologi woshinanena. Molwaashi ekufombinga moinima ya tya ngaho otali dulu okuningwa ngeenge omunhu e li oye aeke, vamwe ova katuka va fa ve wete elihumbato lavo li he wetike kuJehova.

16. Oshike tashi dulu oku tu kwafela tu dulike komifikamhango daJehova da denga mbada?

16 Oshi li nawa okutula momadiladilo eendjovo domuyapostoli Paulus ta ti: “Keshe umwe womufye e na okulihokolola ye mwene kuKalunga.” (Ovaroma 14:12) Otwa pumbwa okukala tu shii kutya efimbo keshe hatu nyono, ohatu nyono kuJehova. Oku shi shiiva otaku tu kwafele tu longele kumwe nomifikamhango daye da denga mbada nosho yo dokuhenuka elihumbato inali koshoka. Ombibeli otai tu dimbulukifa tai ti: “Kape na nande oshishitwa shimwe sha holekwa moipafi yaye, ndelenee aishe oya kala ngaho poluhaela momesho aye, kuou tu noku mu lihepaululila.” (Ovaheberi 4:13) Oshoshili kutya otu na okulihokolola kuKalunga, ndelenee doshili ohole yetu yomoule yokuhola Jehova oyo i li etomheno la kula molwaashi tu na okulonga ehalo laye nokudulika komifikamhango daye douyuki. Onghee hano natu kale twa lungama moinima ngaashi omahoololo etu omalihafifo nosho yo elihumbato letu naao e na oukashike kookanhu wa yooloka ko kuwetu.

17. Jehova oha kala te tu tale nelalakano lashike?

17 Jehova okwe litula mo neenghono mufye, ndelenee eshi inashi hala okutya okwa hala tu ningi omapuko opo a dule oku tu handukila. Ponhele yaasho, ote tu tale noshisho shopahole ngaashi xe oo a hala okuyandja ondjabi kovana vaye hava dulika. Kashi hekeleka tuu okushiiva kutya Tate yetu womeulu okwa hafifwa keitavelo letu ‘naava tave mu kongo, ote va pe ondjabi’! (Ovaheberi 11:6) Natu ulike filufilu eitavelo muJehova “noku mu longela nomutima aushe.”—1 Omafimbo 28:9.

18. Molwaashi Jehova ote tu konakona nota didilike oudiinini wetu, eshilipaleko lilipi hatu pewa mOmishangwa?

18 Omayeletumbulo 15:3 otaa ti: “Omesho Omwene e li apeshe, ndee taa tale nokudidilika ava [vai] naava vawa.” Heeno, Kalunga ota tale ovanhu vai nota ungaunga navo she likolelela kelihumbato lavo. Ndelenee ngeenge otu li mokati kaava “vawa,” ohatu dulu okukala noushili kutya Jehova oku wete oilonga yetu youdiinini. Itashi pameke tuu eitavelo letu okushiiva kutya ‘oshilonga shetu kashi fi oshimha omOmwene’ nonokutya ou iha monika ita ka ‘dimbwa oilonga yetu nosho yo ohole yetu oyo twa ulika molwedina laye’!—1 Ovakorinto 15:58; Ovaheberi 6:10.

Natu pule Jehova e tu konakone

19. Omauwa amwe elipi haa di mokukala neitavelo la pama muJehova?

19 Tu li ovapiya vaJehova, otu na ondilo kuye. (Mateus 10:29-31) Nonande iha monika, ota dulu okukala omunhu wolelalela kufye, nohatu dulu okukala tu hole ekwatafano letu naye li na ondilo. Okukala tu na oikala ya tya ngaha i na ko nasha naTate yetu womeulu otaku tu etele omauwa mahapu. Eitavelo letu la pama otali tu kwafele tu kale tu na omutima wa yela nosho yo eliudo liwa koshipala shaJehova. Eitavelo li he na oihelele otali tu kelele yo tu ha kale nonghalamwenyo yopavali. (1 Timoteus 1:5, 18, 19) Eitavelo letu muKalunga ihali tengauka otali tula po oshihopaenenwa shiwa notali dulu okukala oshidjemo shiwa kwaavo ve tu dingilila. (1 Timoteus 4:12) Kakele kaasho, eitavelo la tya ngaha otali xumifa komesho elihumbato lopakalunga notali hafifa omutima waJehova.—Omayeletumbulo 27:11.

20, 21. (a) Omolwashike shi li shiwa okukala tu na eisho laJehova tali tu pashukile? (b) Ongahelipi hatu dulu okulongifa Epsalme 139:23, 24 monghalo yetu vene?

20 Ngeenge otu li shili ovanaendunge, otwa hafa okukala tu na Jehova te tu tale. Inatu hala ashike a kale e tu wete, ndelenee otwa hala yo a konakone nawa omadiladilo noilonga yetu. Meilikano ohatu ningi nawa ngeenge hatu pula Jehova e tu konakone nokutala ngeenge otu na oikala keshe inai yuka. Doshili, ota dulu oku tu kwafela tu ungaunge nomaupyakadi etu nokuninga omalunduluko keshe a pumbiwa. Osha wapala eshi omupsalme David a imba ta ti: “Kalunga, konakone nge, u koneke omutima wange! Yeleke nge, u dilakane omadiladilo ange, opo u mone, ngenge ndi li mondjila yepukifo, Ove u endife nge mondjila, ei tai twala moukwaalushe.”—Epsalme 139:23, 24.

21 David okwa ilikana kutya Jehova ne mu konakone a tale ngeenge muye omu na ‘ondjila yepukifo.’ Ngaashi omupsalme, mbela inatu hala Kalunga a konakone omitima detu nokutala ngeenge otu na omalinyengotomheno inaa yuka? Onghee hano, meitavelo natu pule Jehova e tu konakone. Ndelenee ongahelipi ngeenge ohatu piyaanekwa koisho omolwenyono lonhumba ile ngeenge pe na sha mufye osho tashi tu yahameke? Onghee hano natu twikileni okwiilikana twa mana mo kuKalunga ketu omunahole, Jehova, nokudulika nelininipiko kewiliko lomhepo yaye iyapuki nosho yo komayele Eendjovo daye. Ohatu dulu okukala tu na elineekelo kutya ota ka ninga omukwafi wetu noku tu kwafela tu twikile nondjila oyo tai twala komwenyo waalushe.—Epsalme 40:12-14.

22. Oshike shi na okukala etokolotoko letu li na sha Naau iha monika?

22 Heeno, Jehova ote ke tu nangeka noupuna nomwenyo waalushe ngeenge otwa wanifa po oiteelelwa yaye. Doshili, otu na okudimina eenghono nosho yo eenghonopangelo daye, ngaashi omuyapostoli Paulus e shi ninga eshi a shanga ta ti: “Ohamba yomafimbo ounyuni, ei i he nexulilo noi he wetike, oyo Kalunga omunandunge aeke, na hambelelwe, Ye na fimanekwe alushe fiyo alushe! Amen.” (1 Timoteus 1:17) Natu ulike alushe efimaneko la tya ngaho kuJehova tali di komutima. Kutya nee oshike tashi holoka po, inatu tengauka nandenande metokolotoko letu okutwikila nokukala twe likolelela twa fa tu wete Ou iha monika.

Oto nyamukula ngahelipi?

• Ongahelipi ovanhu tava dulu okumona Kalunga?

• Ngeenge Jehova oku li omunhu wolelalela kufye, ohatu ke linyenga ngahelipi ngeenge hatu hepekwa?

• Osha hala okutya ngahelipi okutala ko Jehova oye e li Omuhongi wetu Munenenene?

• Omolwashike tu na okukala twa hala Jehova e tu konakone?

1. Jesus okwa popya shike shikonekwedi shi na sha naKalunga mEudifo laye lokOmhunda?

[Efano pepandja 14]

Moses ina tilifwa kuFarao ndele okwa katuka a fa e wete Jehova, Kalunga iha monika

[Efano pepandja 17]

Inatu katuka nande twa fa tu wete Jehova e he wete osho hatu longo

[Efano pepandja 19]

Ohatu kongo eshiivo lokushiiva Kalunga twa mana mo omolwaashi otu mu wete e li Omuhongi wetu Munenenene

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma