Etukulwa 2
Embo olo tali holola eshiivo lokushiiva Kalunga
1, 2. Omolwashike twa pumbwa ewiliko lOmushiti wetu?
OSHI li ashike pandunge opo Omushiti wetu omunahole a yandje embo lomalombwelo newiliko kovanhu. Ndele mbela ito tu kumwe naasho kutya ovanhu ova pumbwa ewiliko?
2 Omido di dulife po 2 500 da pita, omuprofeti nomunandjokonona okwa shanga ta ti: “Ondjila yomunhu ihai kala mepangelo laye mwene, . . . nhumbi ta yukifa eenghatu daye.” (Jeremia 10:23) Kunena, oushili wepopyo olo ou liwetikile sha yela shi dulife nale. Onghee hano, omunandjokonona William H. McNeill ota ti: “Ondjokonona yovanhu kombada yedu oya kala i yadi oiponga nomapiyaano a shikulafana konyala oo a piyaaneka elandulafano loulikumwe olo li li po nope he na olufuwo.”
3, 4. (a) Otu na okukala noikala i li ngahelipi ngeenge hatu konakona Ombibeli? (b) Okukonakona Ombibeli ohatu ke ku endifa ngahelipi?
3 Ombibeli otai file oshisho eemhumbwe detu adishe di na sha newiliko lopandunge. Shoshili, petameko ovanhu vahapu ohava mono shidjuu okukonakona Ombibeli. Oi li embo la kula noitukulwa yalo imwe ihai udiwa ko noupu. Ndele ngeno okwa li wa pewa omukanda wopaveta oo tau yelifa osho u na okuninga opo u ka mone efyuululo longushu, mbela ito ka kufa efimbo u u konakone noukeka? Ngeenge owa mono kutya oitukulwa imwe yomukanda oidjuu okuuda ko, osha yela kutya oto ka konga ekwafo laao e na owino moinima ya tya ngaho. Omolwashike ito tale ko Ombibeli noikala ya faafana? (Oilonga 17:11) Omwa kwatelwa shihapu shi dule efyuululo lopamaliko. Ngaashi twe lihonga metukulwa la tetekela, eshiivo lokushiiva Kalunga otali dulu okutwala komwenyo waalushe.
4 Natu konakone embo olo tali holola eshiivo lokushiiva Kalunga. Tete ohatu ka tala Ombibeli aishe pauxupi. Opo nee ohatu ka kundafana omatomheno kutya omolwashike ovahongwanhu vahapu va itavela kutya oi li Eendjovo daKalunga da nwefwa mo.
OSHO SHI LI MOMBIBELI
5. (a) Omishangwa dOshiheberi odi na shike? (b) Oshike shi li mOmishangwa dOshigreka?
5 Ombibeli oi na omambo 66 a tukulwa moitukulwa ivali, oyo luhapu hai ifanwa Etestamenti Likulu nEtestamenti Lipe. Omambo Ombibeli 39 okwa li a shangwa unene tuu mOshiheberi no 27 omOshigreka. Omishangwa dOshiheberi, odo da fikama po muGenesis fiyo omuMalakia, otadi hokolola eshito nosho yo omido dotete 3 500 dondjokonona yovanhu. Mokukonakona oshitukulwa eshi shOmbibeli, ohatu lihongo shi na sha nanghee Kalunga a ungaunga nOvaisrael—okudja kedalo lavo ve li oshiwana mefelemido eti-16 K.O.P. fiyo omefelemido eti-5 K.O.P.a Omishangwa dOshigreka, odo da fikama membo laMateus fiyo Ehololo, otadi yandje elitulemo komahongo nosho yo koilonga yaJesus Kristus novahongwa vaye mefelemido lotete O.P.
6. Omolwashike tu na okukonakona Ombibeli aishe?
6 Vamwe otava ti kutya “Etestamenti Likulu” olOvajuda ‘nEtestamenti Lipe’ olOvakriste. Ndele pa 2 Timoteus 3:16, ‘Omishangwa adishe da yandjwa keenghono domhepo yaKalunga odi na oshilonga.’ (Yelekanifa OB-1986.) Onghee hano, ekonakono la yuka lOmishangwa oli na okukala la kwatela mo Ombibeli aishe. Doshili, oitukulwa ei ivali yOmbibeli oi na ekwatafano notai tu kumwe filufilu mokukala tai popi enenediladilo limwe.
7. Enenediladilo lOmbibeli oshike?
7 Otashi dulika wa kala oule womido ho i kongeleka nowa kala ho pwilikine koitukulwa yOmbibeli eshi tai leshwa mokule. Ile otashi dulika wa lesha mwene outukulwa muyo. Ou shi shii tuu kutya Ombibeli oi na enenediladilo limwe okudja kuGenesis fiyo okEhololo? Heeno, Ombibeli aishe oi na enenediladilo olo tali tu kumwe. Mbela enenediladilo olo oshike? Olo eyukipalifo loufemba waKalunga wokupangela ovanhu newanifo lelalakano laye lopahole okupitila mOuhamba waye. Konima yefimbo ohatu ka mona naanaa nghee Kalunga ta ka wanifa po elalakano olo.
8. Ombibeli otai holola shike shi na sha noukwatya waKalunga?
8 Kakele kokuyelifa elalakano laKalunga, Ombibeli otai holola oukwatya waye. Pashihopaenenwa, mOmbibeli ohatu lihongo mo kutya Kalunga oku na omaliudo nosho yo kutya omahoololo oo hatu ningi otaa ti sha kuye. (Epsalme 78:40, 41; Omayeletumbulo 27:11; Hesekiel 33:11) Epsalme 103:8-14 otali ti kutya Kalunga “omunefilonghenda nomunanghenda, oku yadi onheni nouwanghenda munene.” Ohe tu file onghenda, ‘noha dimbuluka nokutya fye ondwi yedu,’ nopefyo ohatu shuna mondwi. (Genesis 2:7; 3:19) Ke na tuu omaukwatya makumwifi! Haye mbela Kalunga oo wa hala okulongela?
9. Ombibeli otai tu pe ngahelipi etaleko la yela lomifikamhango daKalunga, nongahelipi hatu mono mo ouwa meshiivo la tya ngaha?
9 Ombibeli otai tu pe etaleko la yela lomifikamhango daKalunga. Omafimbo amwe otadi yandjwa di li eemhango. Ndele luhapu ohadi ulikwa momafinamhango oo hatu lihongo okupitila moihopaenenwa tai longo. Kalunga okwa shangifa oiningwanima yonhumba yomondjokonona yaIsrael shonale omolwouwa wetu. Omahokololo oo e li paushili otaa ulike osho hashi ningwa po ngeenge ovanhu tava longo metwokumwe nelalakano laKalunga, nosho yo oshidjemo shinyikifa oluhodi ngeenge tava shikula eendjila davo vene. (1 Eehamba 5:4; 11:4-6; 2 Omafimbo 15:8-15) Ngeenge hatu lesha omahokololo oshili a tya ngaho pe he na omalimbililo otaa ka kuma omitima detu. Ngeenge otwa kendabala okukala twa fa tu wete nomesho etu okomutima oiningwanima oyo ya shangwa, otashi tu ningi tu kale twa fa tu wete lelalela ovo va li ve na mo ombinga. Onghee hano, ohatu dulu okumona ekwafo moihopaenenwa iwa nokuhenuka omamakelo oo a yula ovalongi vowii. Ndelenee, epulo eli la fimana ola pumbwa enyamukulo: Ongahelipi hatu dulu okukala noushili kutya osho hatu lesha mOmbibeli osha nwefwa mo shili kuKalunga?
OTO DULU OKULINEEKELA OMBIBELI?
10. (a) Omolwashike vamwe tava diladila kutya Ombibeli oya kwisha? (b) Timoteus omutivali 3:16, 17 ote tu lombwele shike shi na sha nOmbibeli?
10 Otashi dulika wa mona kutya omambo mahapu oo taa yandje omayele, ohaa kwishi ashike meni lomido dinini. Ongahelipi shi na sha nOmbibeli? Oya dja nale unene, nopa pita konyala omido 2 000 eshi eendjovo dayo daxuuninwa da shangwa. Omolwaashi vamwe ve wete kutya inai yeleka pefimbo letu loshinanena. Ndele ngeenge Ombibeli oya nwefwa mo kuKalunga, omayele ayo oku na okukala e li pefimbo nande oyonale. Natango Omishangwa odi na okukala “[di] shii kulonga nokukumaida nokupukulula nokutekula mouyuki, omunhu womuKalunga opo a kale a wana nokwa wanenena oshilonga keshe shiwa.”—2 Timoteus 3:16, 17.
11-13. Omolwashike hatu dulu okutya Ombibeli oi na oshilonga nopefimbo letu?
11 Ekonakono lomoule otali ulike kutya omafinamhango Ombibeli otaa longo nokunena ngaashi naanaa a kala haa longo nale eshi opo a shangwa. Pashihopaenenwa, shi na sha noushitwe wovanhu, Ombibeli otai yandje omayele mawa oo taa longo kepupi keshe. Eshi ohatu dulu oku shi mona noupu mEudifo laJesus lokOmhunda, tali hangika membo laMateus, etukulwa 5 fiyo 7. Eudifo olo okwa li la kumwifa omuwiliki Omuindia nakufya Mohandas K. Gandhi nomolwaasho okwa kundanekwa kutya okwa lombwela omukwanepangelo umwe waBritania a ti: “Fiku oshilongo shoye noshange tai ka longifa omahongo oo a tulwa po kuKristus mEudifo lokOmhunda, itatu ka kandula po ashike ngeno omikundu doilongo yetu ndele naado yo dounyuni aushe.”
12 Kape na omalimbililo kutya ovanhu ova kuminwa omahongo aJesus! MEudifo lokOmhunda, okwe tu ulikila ondjila oyo tai twala kelao lashili. Okwa ulika nghee eemhata di na okukandulwa po. Jesus okwa yandja yo omifindalandu nghee taku ilikanwa. Okwa ulika oikala yopandunge shi na sha neemhumbwe dopalutu nokwa yandja Omhango Iwaelela molwomakwatafano mawa navamwe. Nghee taku konekwa ekonda lopalongelokalunga nonghee taku monika onakwiiwa ya amenwa okwa li imwe yomoitwa oyo ya popiwa meudifo eli.
13 MEudifo lokOmhunda osho yo moshixupe shomapandja ayo aeshe, Ombibeli otai tu lombwele sha yela osho tu na okuninga naasho tu na okuhenuka opo tu xwepopaleke onghalo yetu monghalamwenyo. Omayele Ombibeli oku na oshilonga neenghono nokwe linyengifa omuhongi umwe a tye: “Ndele nande ndi li omuyandjimayele mofikola yopombada ndi na odigili yobachelor noyomaster nonda lesha omambo mahapu e na sha noukolele wopamadiladilo nexungomwenyo, onda mona kutya omayele Ombibeli moinima ngaashi okukala nohombo i na omupondo, okukelela omunyonena wovanyasha nosho yo nghee to dulu okumona ookaume noku va diinina oku dule kokule keshe osho nda lesha ile nde lihonga kounivesiti.” Kakele kokukala i na oshilonga noi li pefimbo, Ombibeli oi shii yo okulineekelwa.
OYOSHILI NOI SHII OKULINEEKELWA
14. Oshike tashi ulike kutya Ombibeli oi li paushili paunongononi?
14 Ndele nande Ombibeli kai fi embo lopaunongononi, oi li paushili paunongononi. Pashihopaenenwa, eshi ovanhu vahapu kwa li va itavela kutya edu ola mbatalala, omuprofeti Jesaja okwe li popya li li ‘ongonga’ (Oshiheberi, chugh, osho tashi yandje ediladilo ‘loshinima shi li ongonga’). (Jesaja 40:22) Ediladilo kutya edu oli li ongonga kakwa li la tambulwa ko apeshe fiyo omido omayovi konima yefimbo laJesaja. Natango, Job 26:7—oo a shangwa omido di dulife 3 000 da pita—ota popi kutya Kalunga ota “endjelelifa edu ponhele pe he na sha.” Omuhongwanhu umwe wOmbibeli okwa ti: “Kutya Job okwa shiiva ngahelipi oshili ei, ya ulikwa kounongononi weenyofi kutya edu ola endjelela kulo vene moumbwalangadja, oshinima itashi dulu okufatululwa noupu kwaavo tava anye kutya Omishangwa Diyapuki oda nwefwa mo.”
15. Ongahelipi elineekelo mOmbibeli tali pamekwa konghedi yayo yokuhokolola?
15 Onghedi yokuhokolola oyo tai hangika mOmbibeli otai koleke yo okulineekela kwetu membo eli likulukulu. Mepingafano neengano, oiningwanima oyo tai popiwa mOmbibeli oya kwatakanifwa novanhu kondadalunde nosho yo omafiku. (1 Eehamba 14:25; Jesaja 36:1; Lukas 3:1, 2) Ndele nande ovashangi vondjokonona vonale ova kala hanga alushe hava wedele komafindano ovapangeli vavo nokuholeka okufindwa kwavo nosho yo omapuko avo, ovashangi vOmbibeli ova popya paushili—nokuli noshi na sha nomatimba avo vene a kwata moiti.—Numeri 20:7-13; 2 Samuel 12:7-14; 24:10.
EMBO LOMAXUNGANEKO
16. Oumbangi wa kola ulipi tau ulike kutya Ombibeli oya nwefwa mo kuKalunga?
16 Omaxunganeko oo a wanifwa otaa yandje oumbangi wa wana kutya Ombibeli oya nwefwa mo kuKalunga. Ombibeli oi na omaxunganeko mahapu oo a wanifwa naanaa ngaashi a xunganekwa. Osha yela kutya ovanhu vongaho kakwa li tava dulu okukala noshinakuwanifwa sha tya ngaho. Hano, oshike shi li odjo yomaxunganeko aa? Ombibeli yo vene otai ti kutya “inapa etwa nande ouprofeti kehalo lomunhu, ndelenee ovanhu ovayapuki ova popya odo ve di pewa kuKalunga nokuwilikwa kOmhepo Iyapuki” ile eenghono daKalunga tadi longo. (2 Petrus 1:21) Tala koihopaenenwa imwe po.
17. Omaxunganeko elipi po a xunganeka etekepo laBabilon, naashi osha li sha wanifwa ngahelipi?
17 Etekepo laBabilon. Jesaja naJeremia aveshe ova xunganeka okuteywa po kwaBabilon kOvamedia nokOvapersia. Shikonekwedi osheshi kutya, exunganeko laJesaja li na sha noshiningwanima eshi ola shangwa konyala omido 200 manga Babilon inashi findwa! Oinima yopaxunganeko ei tai landula paife oi li oshitukulwa shomahokololo ondjokonona: okupwiinina kwomulonga Eufrat mokupanunina omeva ao ketale olo la xupwa po kovanhu (Jesaja 44:27; Jeremia 50:38); okuhakala noshisho sheameno loivelo oyo ya ama kombinga yomulonga waBabilon (Jesaja 45:1); nosho yo ekwateko olo la ningwa komupangeli wedina Kores.—Jesaja 44:28.
18. Omaxunganeko Ombibeli okwa wanifwa ngahelipi meholokepo nehanaukepo ‘lohamba yaGreka’?
18 Eholokepo nehanaukepo ‘lohamba yaGreka.’ Memoniko, Daniel okwa mona oshikombo shoshipedi tashi tu odi yondume ndele tashi teyaula po eembinga dayo mbali. Opo nee, oluvinga loshikombo linene ola teka ndele ponhele yalo opa pita eembinga nhe. (Daniel 8:1-8) Daniel okwe li fatululilwa taku ti: “Odi ei u wete yondume, i neembinga mbali, odo eehamba dOvamedia nodOvapersia. Ndele oshikombo [shoshipedi] shomandele osho ohamba [yaGreka, OB-1986]. Noluvinga linene lopokati komesho asho olo ohamba yotete. Ndele linya eshi la teka po noponhele yalo opa pita eembinga nhe, nokutya oilongo ine tai ka holoka moshiwana shayo, ndelenee hameenghono dayo.” (Daniel 8:20-22) Metwokumwe nexunganeko eli, konima yomafelemido avali, “ohamba yaGreka,” Aleksander Munene, okwa umba Ouhamba weembinga mbali wOvamedia nOvapersia koshipundi. Aleksander okwa fya mo 323 K.O.P. nohauxuuninwa okwa pingenwa po keendjai daye di li nhe. Ndele kape na nande umwe womomauhamba aa wa li u na eenghono ngaashi douhamba waAleksander.
19. Omaxunganeko elipi po kwa li a wanifilwa muJesus Kristus?
19 Onghalamwenyo yaJesus Kristus. Omishangwa dOshiheberi odi na omaxunganeko mahapu oo a wanifwa mokudalwa, moukalele, mefyo nomenyumuko laJesus. Pashihopaenenwa, komesho yomido di dulife 700, Mika okwa xunganeka kutya Messias ile Kristus ota ka dalelwa muBetlehem. (Mika 5:1; Lukas 2:4-7) Jesaja oo a li po pefimbo laMika okwa xunganeka kutya Messias ota ka dengwa nota ka fiilwa omate. (Jesaja 50:6; Mateus 26:67) Komesho yomido 500, Sakaria okwa xunganeka kutya Messias ota ka kengelelwa molwoisilveri 30. (Sakaria 11:12; Mateus 26:15) Komesho yomido di dulife peyovi limwe, David okwa xunganeka eenghalo di na sha nefyo laJesus oo e li Messias. (Epsalme 22:8, 9, 19; Mateus 27:35, 39-43) Nosho yo exunganeko laDaniel ola holola komesho yomafelemido atano kutya Messias ota ka holoka naini nosho yo oule wefimbo loukalele waye nefimbo lokufya kwaye. (Daniel 9:24-27) Aa oku li ashike amwe omomaxunganeko oo a wanifilwa muJesus Kristus. Oto ka mona omauwa eshi to ka lesha shihapu shi na sha naye.
20. Omaxunganeko Ombibeli oo a wanifwa naanaa ngaashi a xunganekwa oku na oku tu pa elineekelo lashike?
20 Mahapu omomaxunganeko amwe Ombibeli oo a xunganekwa nale, okwa wanifwa. Ndele otashi dulika u pule to ti: ‘Ongahelipi eshi tashi kumu onghalamwenyo yange?’ Ndele mbela ngeenge umwe oo a kala he ku lombwele oshili oule womido dihapu te ku lombwele sha shipe, oto ka kwatwa komalimbililo? Hasho! Kalunga okwa popya oshili mOmbibeli aishe. Eshi kashi na mbela okukulika elineekelo loye mwaasho Ombibeli ya udaneka, ngaashi omaxunganeko ayo e na sha neduparadisa tali uya? Heeno, ohatu dulu okukala nelineekelo ngaashi Paulus, umwe womovahongwa vaJesus vomefelemido lotete, oo a shanga ta ti kutya ‘Kalunga iha fufya.’ (Titus 1:2) Natango, eshi hatu lesha Omishangwa nokulongifa omayele ado, ohatu ka kala tu na ounongo oo ovanhu itava dulu okumona kuvo vene, molwaashi Ombibeli oyo embo olo tali holola eshiivo lokushiiva Kalunga olo tali twala komwenyo waalushe.
‘KALA WA HALA’ ESHIIVO LOKUSHIIVA KALUNGA
21. Ou na okuninga shike ngeenge oinima imwe oyo to lihongo mOmbibeli otai monika ya fa idjuu?
21 Omanga to konakona Ombibeli, osha yela kutya oto ke lihonga oinima ya yooloka ko kwaayo wa li wa hongwa nale. Otashi dulika nokuli u ka mone kutya eenghedi dimwe dopalongelokalunga odo u hole, Kalunga ine di hokwa. Oto ke lihonga kutya Kalunga oku na omifikamhango daasho shi li mondjila naasho sha puka di li pombada di dule odo da ikililwa mounyuni ou wopaukakombolilifa. Eshi otashi dulika shi kale sha fa shidjuu petameko. Ndelenee kala we lididimika! Konakona Omishangwa noukeka u mone eshiivo lokushiiva Kalunga. Kala we lilongekida okuninga omalunduluko momadiladilo nosho yo moilonga yoye ngeenge omayele Ombibeli tae ku pula u shi ninge.
22. Omolwashike to konakona Ombibeli, nongahelipi to dulu okukwafela vamwe opo ve shi ude ko?
22 Ookaume novakwanedimo ve na omalalakano mawa otashi dulika va pataneke ekonakono loye lOmbibeli, ndele Jesus okwa ti: “Keshe tuu ta hepaulula nge povanhu, naame handi mu hepaulula puTate meulu. Ndele ou te lidimbike nge povanhu, naame handi mu lidimbike puTate meulu.” (Mateus 10:32, 33) Vamwe otashi dulika va kale ve na oumbada kutya oto ka kufa ombinga moshimhanga ile pamwe oto ningi omupwidi. Ndele paushili, oto kendabala ashike u mone eshiivo lashili lokushiiva Kalunga nosho yo oshili yaye. (1 Timoteus 2:3, 4) Mokukwafela vamwe va ude ko eshi, kala u na ondjele, ino kala omutwi weemhata ngeenge to popi navo shi na sha naashi we lihonga. (Ovafilippi 4:5, NW ) Dimbuluka kutya vahapu ova ‘findwa nande eendjovo kadi po’ ngeenge tava mono oumbangi kutya eshiivo lOmbibeli otali dulu shili okweetela ovanhu ouwa.—1 Petrus 3:1, 2.
23. Ongahelipi to dulu ‘okukala wa hala’ eshiivo lokushiiva Kalunga?
23 Ombibeli otai tu ladipike tai ti: “Nye mu hale shili ongaashi ouhanana omashini aa omeendjovo inamu ya sha.” (1 Petrus 2:2) Okahanana oke likolelela mokupalulwa kuina noka teelela alushe opo omhumbwe ei i kale ya wanifwa po. Sha faafana, fye otwe likolelela keshiivo olo tali di kuKalunga. ‘Kala wa hala’ Eendjovo daye mokutwikila nekonakono loye. Heeno, shi ninga elalakano loye okulesha Ombibeli efiku keshe. (Epsalme 1:1-3) Eshi otashi ke ku etela omanangeko noupuna, molwaashi Epsalme 19:12 otali popi shi na sha neemhango daKalunga: “Moku di diinina, otamu di ondjabi inene.”
[Omashangelo opedu]
a K.O.P. otashi ti “komesho yOshivalo sheedula doPaife,” osho shi li mondjila shi dule K.K. (“komesho yaKristus”). O.P. otashi ti “Oshivalo sheedula doPaife,” osho luhapu hashi ifanwa A.D., anno Domini, tashi ti “momudo wOmwene wetu.”
KONAKONA ESHIIVO LOYE
Omeenghedi dilipi po Ombibeli ya yooloka ko kembo keshe?
Omolwashike to dulu okulineekela Ombibeli?
Oshike tashi ku pe oumbangi kutya Ombibeli oyo Eendjovo daKalunga da nwefwa mo?
[Oshimhungu pepandja 22]
LONGIFA NAWA OMBIBELI YOYE
Okushiiva nawa Ombibeli inaku pumbwa ku kale kudjuu. Opo u lihonge elandulafano lomambo Ombibeli nonghee to dulu oku a mona, longifa oshimhungu shayo shoikalimo.
Omambo Ombibeli oku na omatukulwa nosho yo eevelishe oku shi ninga shipu oku i longifa. Etukulo lomatukulwa ola ningwa mefelemido eti-13, nosha yela kutya omunyanyangidi Omufransa mefelemido eti-16 okwa tukula Omishangwa dOshigreka meevelishe odo di li po fiyo opaife. Ombibeli yotete ya wana po oyo ya li i na eenomola domatukulwa nodeevelishe oya li enyanyangido lOshifransa la nyanyangidwa mo 1553.
Ngeenge omishangwa tadi ulikwa membo eli, onomola yotete otai ulike etukulwa, naai ya landula ko ovelishe. Pashihopaenenwa, euliko “Omayeletumbulo 2:5” otali ti embo lOmayeletumbulo, etukulwa 2, ovelishe 5. Mokukonga omishangwa odo da ulikwa, diva oto ke shi mona shipu okumona omishangwa dOmbibeli.
Onghedi iwa okulihonga okushiiva Ombibeli oyo oku i lesha efiku keshe. Petameko, eshi otashi dulika shi kale sha fa eshongo. Ndele ngeenge owa lesha omatukulwa atatu fiyo atano mefiku, she likolelela koule wao, oto ka mana okulesha Ombibeli aishe moule womudo umwe. Omolwashike ito hovele nena?
[Oshimhungu pepandja 19]
OMBIBELI—EMBO LE LIKALEKELWA
• Ombibeli oya “nwefwa mo kuKalunga.” (2 Timoteus 3:16, NW) Ndele nande eendjovo oda shangwa kovanhu, Kalunga oye a wilika omadiladilo avo, opo Ombibeli i kale i li shili “ondjovo yaKalunga.”—1 Ovatessaloniki 2:13.
• Ombibeli oya shangwa oule womafelemido 16 a pita, kovakufimbinga ve fike 40 va dja momaputuko e lili noku lili. Nande ongaho, yo otai tu kumwe okudja ketameko fiyo okexulilo.
• Ombibeli oya pita meemhata dihapu i dule embo keshe. Pefimbo lOmafelemido Opokati, ovanhu ova li va xwikwa po molwaashi ashike va li ve na okopi yOmishangwa.
• Ombibeli oyo embo hali landifwa nawa unene inaku shiya vali mounyuni. Oya tolokwa, aishe ile oitukulwa yayo, momalaka e dulife 2 000. Eekopi omamiliyona omayovi oda nyanyangidwa, nokape na onhele kombada yedu konyala oko itaku dulu okumonika okopi yayo.
• Oshitukulwa shikulukulu shOmbibeli osha shangwa nalenale mefelemido eti-16 K.O.P. Osho osha li komesho omanga oRig-Veda yOvahindu inai holoka po (mo 1300 K.O.P lwaapo), ile “Oimbaba itatu yomambo” yOubuddha (mefelemido etitano K.O.P), ile oKoran yOvaislama (mefelemido etiheyali O.P.), nosho yo oNihongi yOushinto (720 O.P.).
[Efano la mana ko epandja pepandja 20]