ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • lv Etuk. 4 ep. 36-49
  • Omolwashike tu na okudulika kwaavo ve na eenghonopangelo?

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Omolwashike tu na okudulika kwaavo ve na eenghonopangelo?
  • ‘Likalekeni mohole yaKalunga’
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • OMOLWASHIKE SHIDJUU OKUDULIKA KWAAVO VE NA EENGHONOPANGELO?
  • OMOLWASHIKE TU NA OKUKALA HATU DULIKA KOVANHU OVO VE NA EENGHONOPANGELO?
  • NATU KALE HATU DULIKA KWAAVO VE NA EENGHONOPANGELO MOUKWANEUMBO
  • NATU KALE HATU DULIKA KWAAVO VE NA EENGHONOPANGELO MEONGALO
  • NATU KALE HATU DULIKA KOVAPANGELI VOMOUNYUNI
  • Omolwashike u na okukala ho dulika kwaavo ve na eenghonopangelo?
    Nghee to dulu okulikaleka mohole yaKalunga
  • Dulika keenghonopangelo daJehova
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2008
  • Okufimaneka epangelo omolwashike kwa fimana?
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2000
  • Eenghonopangelo dalyelye u na okudimina?
    Eshiivo olo tali twala komwenyo waalushe
Tala ouyelele muhapu
‘Likalekeni mohole yaKalunga’
lv Etuk. 4 ep. 36-49
Omushamane ta hongo oukwaneumbo waye

ETUKULWA 4

Omolwashike tu na okudulika kwaavo ve na eenghonopangelo?

“Fimanekeni aveshe.” — 1 PETRUS 2:17.

1, 2. (a) Ovanhu ove na eamo lilipi ngeenge tashi uya pokudulika kwaavo ve na eenghonopangelo? (b) Ohatu ka kundafana omapulo elipi?

MBELA owa mona ngoo nale okaana kanini nghee hake linyenge ngeenge taka tumwa ka ka ninge oshinima shonhumba osho inaka hala lela oku shi ninga? Oto dulu okumona koshipala shako kutya inaka hala lela okuninga osho ka lombwelwa. Okaana oke udite eshi ovadali vako tava popi, noke shi shii kutya oke na okudulika keenghonopangelo davo. Ndelenee pomhito oyo, inaka hala okudulika. Elinyengo lokaana monghedi ya tya ngaho otali ulike kunghee hatu linyenge omafimbo amwe ngeenge ovo ve na eenghonopangelo tave tu pula tu ninge sha.

2 Ihashi kala alushe shipu okudulika kwaavo ve na eenghonopangelo. Mbela omafimbo amwe iho mono shidjuu okudulika kwaavo ve na eenghonopangelo? Ngeenge oho mono shidjuu, haave auke. Otu li mounyuni omo ovanhu vahapu ihava dulika kwaavo ve na eenghonopangelo. Ndele nande ongaho, Ombibeli otai ti kutya otwa pumbwa okudulika kwaavo ve na eenghonopangelo. (Omayeletumbulo 24:21) Okudulika kwaavo ve na eenghonopangelo okwa fimanenena ngeenge otwa hala okulikaleka mohole yaKalunga. Oshinima osho osha etifa po omapulo aa taa landula apa: Omolwashike tashi dulu okukala shidjuu neenghono okudulika kwaavo ve na eenghonopangelo? Omolwashike Jehova a hala tu dulike kwaavo ve na eenghonopangelo, noshike tashi ke tu kwafela tu kale hatu dulika kuvo? Omeenghedi dilipi hatu dulu okuulika kutya ohatu dulika kwaavo ve na eenghonopangelo?

OMOLWASHIKE SHIDJUU OKUDULIKA KWAAVO VE NA EENGHONOPANGELO?

3, 4. Oulunde nokuhawanenena oya hovela ngahelipi, nomolwashike okuhawanenena haku shi ningi shidjuu kufye okudulika kwaavo ve na eenghonopangelo?

3 Natu ka konakoneni pauxupi omatomheno avali kutya omolwashike tashi dulu okukala shidjuu neenghono okudulika kwaavo ve na eenghonopangelo. Etomheno lotete ololo kutya, inatu wanenena. Etomheno etivali ololo kutya, ovanhu ovo ve na eenghonopangelo navo inava wanenena. Oulunde nosho yo okuhawanenena kwovanhu oya hovela okudja nale moshikunino shaEden eshi Adam naEva va li va tukululila eenghonopangelo daKalunga oshibofa. Onghee hano, oulunde owa hovela pamwe nounashibofa. Fiyo okunena, ovanhu ohava dalwa ve na eamo lounashibofa. — Genesis 2:15-17; 3:1-7; Epsalme 51:7; Ovaroma 5:12.

4 Vahapu vomufye ohatu linenepeke noupu omolwokuhawanenena, ofimbo elininipiko olo twa pumbwa okukala tu na ihatu li ulike noupu. Nokuli nonande otwa longela Kalunga noudiinini oule womido, ohatu dulu okukwatwa koikala yekuni noyelinenepeko. Pashihopaenenwa, diladila shi na sha naKorah, oo a li a diinina okukala pamwe noshiwana shaJehova momaudjuu mahapu. Ndele pomhito imwe, okwa li a halelela eenghonopangelo da wedwa po nokwa li a kwatela komesho nodino ounashibofa oo va li va tukulila Moses, omulumenhu omulininipiki oo a li ko pefimbo opo. (Numeri 12:3; 16:1-3) Diladila yo shi na sha nohamba Ussia, oyo ya li ye linyengifwa kounhwa ndele tai i motembeli yaJehova nokulonga oshilonga shiyapuki osho sha li ashike shi na okulongwa kovapristeri. (2 Omafimbo 26:16-21) Ovalumenhu ovo ova li va handukilwa omolwounashibofa wavo. Onghee hano, oihopaenenwa yavo ii oi li elondwelo kufye atusheni. Nomolwaasho, otwa pumbwa okukondjifa elinenepeko olo hali shi ningifa shidjuu kufye okudulika kwaavo ve na eenghonopangelo.

5. Ongahelipi ovanhu inava wanenena va kala tava longifa nai eenghonopangelo davo?

5 Ovanhu inava wanenena ovo ve na eenghonopangelo navo ohava ningifa ovapangelwa vavo vaha dulike kuvo. Ovanhu vahapu ovo ve na eenghonopangelo ove li ovakwanyanya, ookanyamukulwa nohava hepeke ovanhu vakwao. Ondjokonona yovanhu aishe otai ulike nghee ovanhu va kala tava longifa nai eenghonopangelo davo. (Lesha Omuudifi 8:9.) Pashihopaenenwa, Saul okwa li omulumenhu muwa nokwe lininipika eshi Jehova a li e mu hoolola a ninge ohamba. Ndele konima yefimbo, okwa ka kwatwa kounhwa nokondubo, naasho osha li she mu ningifa a kale ta hepeke omulumenhu omudiinini David. (1 Samuel 9:20, 21; 10:20-22; 18:7-11) Konima yefimbo, David okwa li a ninga ohamba iwa elela yaIsrael, ndele nande ongaho, okwa li a longifa nai eenghonopangelo daye eshi a li a kufa po omukulukadi waUria, Omuheti, ndele ta tumu Uria oo a li ehe na ondjo a ka dipawe molwoodi. (2 Samuel 11:1-17) Osho otashi ulike kutya okuhawanenena ohaku shi ningi shidjuu kovanhu okulongifa nawa eenghonopangelo davo. Ngeenge ovo ve na eenghonopangelo ihava dulika kuJehova, ohava longifa nokuli eenghonopangelo davo nai neenghono. Eshi omukwanepangelo umwe Omubritania a li a hokolola nghee ovapapa vamwe Ovakatolika va li va etifa omahepeko oo a li apeshe, okwa shanga a ti: “Eenghonopangelo ohadi nyonauna ovanhu, nongeenge omunhu oku na eenghonopangelo dihapu oha nyonauka filufilu.” Nonande ovanhu mondjokonona ova kala tava longifa nai eenghonopangelo, natu ka kundafaneni epulo eli tali ti: Omolwashike tu na okudulika kwaavo ve na eenghonopangelo?

OMOLWASHIKE TU NA OKUKALA HATU DULIKA KOVANHU OVO VE NA EENGHONOPANGELO?

6, 7. (a) Ohole yetu yokuhola Jehova ohai tu linyengifa tu ninge shike, nomolwashike? (b) Okuliyandja okwa kwatela mo okukala noikala ilipi?

6 Ohatu dulika kwaavo ve na eenghonopangelo molwaashi otu hole Jehova nosho yo ovanhu vakwetu notu lihole fye vene pauhandimwe. Otwa hala okuhafifa omutima waJehova molwaashi otu mu hole komesho yoinima aishe. (Lesha Omayeletumbulo 27:11; Markus 12:29, 30.) Otu shii kutya ounamapangelo waye, sha hala okutya, oufemba waye wokukala omupangeli weshito alishe, owa shongwa kombada yedu okudja pounashibofa womuEden nonokutya ovanhu vahapu ova ekelashi epangelo laye nova ama kombinga yaSatana. Otwa hafa okukala hatu dulika keenghonopangelo daJehova. Ngeenge hatu lesha eendjovo dididilikwedi odo di li mEhololo 4:11, ohadi kumu omitima detu neenghono. Otu shii nawa kutya Jehova oye e na oufemba wokukala Omupangeli weshito alishe. Ohatu yambidida ounamapangelo waye nohatu dulika kepangelo laye monghalamwenyo yetu yakeshe efiku.

7 Okudulika kuJehova okwa kwatela mo shihapu. Ohatu dulika nehalo liwa kuJehova molwaashi otu mu hole. Ndelenee omafimbo amwe ohashi kala shidjuu neenghono okudulika. Pomafimbo a tya ngaho, otwa pumbwa okuliyandja, ngaashi okaana oko twa kundafana pehovelo. Otu na okudimbuluka kutya Jesus okwa li e liyandja a longe ehalo laXe nokuli naashi omafimbo amwe sha li sha fa shidjuu unene oku shi ninga. Jesus okwa li a ilikana kuXe a ti: “Hahalo lange, ndelenee oloye.” — Lukas 22:42.

8. (a) Okuliyandja keenghonopangelo daJehova kunena luhapu ohaku kala kwa kwatela mo shike, noshihopaenenwa shilipi tashi holola etaleko laJehova li na sha naasho? (b) Oshike tashi dulu oku tu kwafela tu kale hatu pwilikine komayele nokutambula ko outekuduliko? (Tala oshimhungu pepandja 46-47.)

8 Jehova iha popi nafye pauhandimwe odikilila kunena, ndele oha longifa Eendjovo daye nosho yo ovakalelipo vaye vopanhu kombada yedu. Onghee hano, ohatu liyandje luhapu keenghonopangelo daJehova mokudulika kovanhu ovo a tula po ile a efa va kale po peendodo davo deenghonopangelo. Ngeenge otwa tukululile oshibofa ovanhu va tya ngaho, pashihopaenenwa, mokuhatambula ko omayele avo nosho yo omapukululo avo e likolelela kOmishangwa, ohatu ka nyemateka Kalunga. Eshi Ovaisrael va li va ngongotela Moses nove mu tukululila oshibofa, Jehova okwa li e shi tala ko kutya oye lelalela va li tava ngongotele noku mu tukululila oshibofa. — Numeri 14:26, 27.

9. Omolwashike ohole yetu yokuhola ovanhu vakwetu hai tu linyengifa tu dulike kwaavo ve na eenghonopangelo? Shi yelifa to yandje oshihopaenenwa.

9 Ohatu dulika yo kwaavo ve na eenghonopangelo omolwohole yetu yokuhola ovanhu vakwetu. Omolwashike mbela? Natu tye nee ngeno ou li omukwaita. Okupondola nokuxupa kwetangakwaita okwe likolelela kokulongela kumwe kwovakwaita aveshe nosho yo okudulika keekomanda odo da tulwa po. Ngeenge owa kala iho dulika keenghonopangelo odo, ovakwaita vakweni aveshe oshi na oupu va ye moshiponga. Ovakwaita vopanhu kunena ohava longo oushada, ndele Jehova oku na etangakwaita olo hali etele ashike ovanhu ouwa. Ombibeli oya popya shi na sha naKalunga lwoikando omafele e li “Omwene womatanga ovakwaita.” (1 Samuel 1:3) Oku li Komanda womatanga manene omanaenghono oishitwa yopamhepo. Omafimbo amwe, Jehova oha faafanifa ovapiya vaye vokombada yedu netangakwaita. (Ovafilipi 2:25; 2 Timoteus 2:3) Ngeenge otwa tukululile oshibofa ovanhu ovo Jehova a pa eenghonopangelo, mbela itatu ka tula moshiponga ovakwaita vakwetu vopamhepo? Ngeenge Omukriste okwa tukululile oshibofa ovakulunhuongalo ovo va nangekwa po, vamwe meongalo navo otava dulu okukumwa koshinima sha tya ngaho. (1 Ovakorinto 12:14, 25, 26) Ngeenge okaana ka tukula oshibofa moukwaneumbo, oukwaneumbo aushe otau dulu okukumwa kounashibofa oo. Onghee hano, ngeenge otu na omhepo yefimaneko noyelongelokumwe, ohatu ulike kutya otu hole ovanhu vakwetu.

10, 11. Ongahelipi okukala twa hala okumona ouwa tashi tu linyengifa tu kale hatu dulika kwaavo ve na eenghonopangelo?

10 Ohatu dulika yo kwaavo ve na eenghonopangelo molwaashi otashi tu etele ouwa. Ngeenge Jehova te tu pula tu dulike kwaavo ve na eenghonopangelo, luhapu oha tumbula omauwa oo hatu ka mona omolwokudulika. Pashihopaenenwa, okwa lombwela ounona va dulike kovadali vavo opo va kale nomwenyo mule nova kale va hafa. (Deuteronomion 5:16; Ovaefeso 6:2, 3) Okwe tu lombwela tu kale hatu dulika kovakulunhuongalo, molwaashi ngeenge otwa kala ihatu dulika kuvo otashi ka nyona po ekwatafano letu naye. (Ovaheberi 13:7, 17) Okwe tu lombwela yo tu dulike kovapangeli vomounyuni omolweameno letu. — Ovaroma 13:4.

11 Mbela ito dimine kutya okukala tu shii kutya omolwashike Jehova a hala tu kale hatu dulika otashi tu kwafele tu kale hatu dulika kwaavo ve na eenghonopangelo? Paife natu ka konakoneni nghee hatu dulu okukala hatu dulika kwaavo ve na eenghonopangelo meembinga nhatu da fimanenena dokukalamwenyo kwetu.

NATU KALE HATU DULIKA KWAAVO VE NA EENGHONOPANGELO MOUKWANEUMBO

12. Jehova okwa pa ovashamane nooxe oshinakuwanifwa shilipi momaukwaneumbo, nomushamane oku na okuwanifa po ngahelipi oshinakuwanifwa osho?

12 Jehova oye a tota po oukwaneumbo. Molwaashi Jehova oKalunga kelandulafano, okwa unganeka nawa oukwaneumbo opo u kale tau shi pondola. (1 Ovakorinto 14:33) Okwa yandja eenghonopangelo kovashamane nokooxe va kale omitwe domaukwaneumbo. Omushamane oha dulika kOmutwe waye, Kristus Jesus, mokuhopaenena onghedi omo Jesus ha longifa oukwamutwe waye mokupashukila eongalo. (Ovaefeso 5:23) Onghee hano, omushamane ke na okweefa po oshinakuwanifwa shaye shoukwamutwe, ndele oku na oku shi wanifa po nouladi. Kakele kaasho, ke na okukala kanyamukulwa ile omukwanyanya, ndele oku na okukala omunahole, e na ondjele nomunanghenda. Oku na okudimbuluka kutya eenghonopangelo daye oda ngabekwa, kadi dule daJehova.

Omushamane Omukriste oha hopaenene onghedi yaJesus yokukala e li omukwamutwe

13. Ongahelipi omukulukadi nosho yo omudalakadi ta dulu okuwanifa po oshinakuwanifwa shaye moukwaneumbo monghedi oyo tai hafifa Jehova?

13 Omukulukadi nomudalakadi oku na okukala omukwafi womushamane waye. Omukulukadi naye okwa pewa eenghonopangelo donhumba moukwaneumbo, molwaashi Ombibeli otai popi shi na sha ‘nelongo lanyoko.’ (Omayeletumbulo 1:8) Ndele eenghonopangelo daye odi dulike kwaado domushamane waye. Omukulukadi Omukriste oha ulike kutya oha dulika keenghonopangelo domushamane waye moku mu kwafela a wanife po oinakuwanifwa yaye e li omutwe woukwaneumbo. Omukulukadi ke na okukala a dina omushamane waye ile e mu nwefe mo noukengeleledi ile a kale a hala okukala omutwe woukwaneumbo. Ndele ponhele yaasho, omukulukadi oku na okuyambidida nokulongela kumwe nomushamane waye. Ngeenge omushamane okwa ningi etokolo olo omukulukadi itatu kumwe nalo, omukulukadi ota dulu okupopya omadiladilo aye nefimaneko, ndele ohe liyandje. Ngeenge omushamane ke fi omwiitaveli, omukulukadi otashi dulika a shakeneke eenghalo didjuu, ndele okudulika kwaye otaku dulu okulinyengifa omushamane waye a kale a hala okulongela Jehova. — Lesha 1 Petrus 3:1.

Xe omunahole ta pukulula okamonamati kaye oko ka eta eenhata meumbo

14. Ongahelipi ounona tava dulu okuhafifa ovadali vavo nosho yo Jehova?

14 Ounona ohava hafifa omutima waJehova ngeenge ohava dulika kuxe naina. Ohava fimanekifa yo ovadali vavo nohave va etele ehafo. (Omayeletumbulo 10:1) Momaukwaneumbo omo mu na omudali umwe, ounona ohava tula moilonga efinamhango lokudulika, ve shii kutya omudali wavo otashi dulika a kale a pumbwa neenghono ekwafo nelongelokumwe lavo. Momaukwaneumbo omo oilyo aishe hai wanifa po oinakuwanifwa oyo ya pewa kuKalunga, ohamu kala mu na ombili nehafo linene. Osho ohashi fimanekifa Omutoti womaukwaneumbo aeshe, Jehova Kalunga. — Ovaefeso 3:14, 15.

NATU KALE HATU DULIKA KWAAVO VE NA EENGHONOPANGELO MEONGALO

15. (a) Ongahelipi hatu dulu okuulika kutya ohatu dulika keenghonopangelo daJehova meongalo? (b) Omafinamhango elipi taa dulu oku tu kwafela tu kale hatu dulika kwaavo tava kwatele komesho? (Tala oshimhungu pepandja 48-49.)

15 Jehova okwa nangeka po Omona waye a kale Omupangeli weongalo lopaKriste. (Ovakolossi 1:13) Jesus naye okwa nangeka po “omupiya omudiinini nomunaendunge” a file oshisho eemhumbwe dopamhepo doshiwana shaJehova kombada yedu. (Mateus 24:45-47) Olutuwiliki lEendombwedi daJehova otali longo li li “omupiya omudiinini nomunaendunge.” Ngaashi momaongalo omefelemudo lotete, ovakulunhuongalo kunena ohava mono omalombwelo nosho yo omayele okudja kOlutuwiliki, kutya nee odikilila ile okupitila movakalelipo vOlutuwiliki, ngaashi ovapashukili ovaendi. Ngeenge hatu dulika pauhandimwe keenghonopangelo dovakulunhuongalo Ovakriste, ohatu dulika kuJehova. — Lesha 1 Ovatessaloniki 5:12; Ovaheberi 13:17.

16. Omeityo lilipi ovakulunhuongalo hava nangekwa po komhepo iyapuki?

16 Ovakulunhuongalo novayakuliongalo inava wanenena. Ove na omaunghundi, ngaashi naanaa fye. Ndelenee ovakulunhuongalo ove li “eeshali” odo Jesus a yandja opo di kwafele eongalo li kale la pama pamhepo. (Ovaefeso 4:8) Ovakulunhuongalo ohava nangekwa po komhepo iyapuki. (Oilonga 20:28) Ngahelipi mbela? Ovalumenhu va tya ngaho ove na tete okuwanifa po oiteelelwa oyo ya tumbulwa mEendjovo daKalunga da nwefwa mo komhepo iyapuki. (1 Timoteus 3:1-7, 12; Titus 1:5-9) Kakele kaasho, ovakulunhuongalo ovo hava tale ngeenge omumwatate wonhumba okwa wanifa po oiteelelwa yopamishangwa ohava ilikana va mana mo opo va wilikwe komhepo iyapuki yaJehova.

17. Omolwashike ovakainhu Ovakriste omafimbo amwe hava djala sha komutwe ngeenge tava wanifa po oinakuwanifwa yeongalo?

17 Omafimbo amwe, otashi dulika ovakulunhuongalo novayakuliongalo va kale vehe po opo va longe oilonga oyo hai longwa ashike kuvo meongalo, pashihopaenenwa, ngaashi okukwatela komesho elongekido loilonga yomomapya. Meenghalo da tya ngaho, omumwatate wonhumba oo a ninginifwa ota dulu okukwatela komesho. Ngeenge kape na umwe womuvo, ovamwameme Ovakriste va pyokoka otava dulu okukwatela komesho. Ndelenee ngeenge omukainhu ta longo po oshilonga osho hashi pewa ashike ovalumenhu va ninginifwa, oku na okukala a djala sha komutwe.a (1 Ovakorinto 11:3-10) Okudjala sha komutwe pomhito ya tya ngaho itashi dinifa ovakainhu. Ponhele yaasho, otashi va pe omhito va ulike kutya ohava dulika kelongekido laJehova li na sha noukwamutwe moukwaneumbo nosho yo meongalo.

NATU KALE HATU DULIKA KOVAPANGELI VOMOUNYUNI

18, 19. (a) Yelifa omafinamhango oo e li mOvaroma 13:1-7? (b) Ohatu ulike ngahelipi kutya ohatu dulika kovapangeli vomounyuni?

18 Ovakriste vashili ohava dulika filufilu komafinamhango oo e li mOvaroma 13:1-7. (Lesha.) Ngeenge owa lesha eevelishe odo, oto ka mona kutya ‘ovapangeli’ ovo va tumbulwa mo otava ulike kovapangeli vomounyuni. Molwaashi Jehova okwa efa ovapangeli vopanhu va tya ngaho va kale po, otava dana onghandangala ya fimana, tava kaleke po elandulafano nokulonga oilongayakulo ya pumbiwa. Ohatu ulike kutya ohatu dulika kovapangeli va tya ngaho mokudulika keemhango davo. Ohatu futu oifendela oyo tu na okufuta, nohatu yadeke nawa eefoloma ile omikanda donhumba odo tashi dulika tadi pulwa kepangelo. Ohatu dulika yo keemhango odo de tu kwatela mo, da kwatela mo omaukwaneumbo etu, eengeshefa detu ile oiniwe yetu. Ndelenee ihatu dulika kovapangeli vomounyuni ngeenge otave tu pula tu nyone eemhango daKalunga. Ponhele yaasho, ohatu nyamukula ngaashi ovayapostoli vonale va li va nyamukula, va ti: “Okudulika kuKalunga ku dule okudulika kovanhu.” — Oilonga 5:28, 29; tala oshimhungu “Ondi na okudulika keenghonopangelo dalyelye?” pepandja 42.

Ondi Na Okudulika Keenghonopangelo Dalyelye?

Efinamhango: “Omwene oye omutokoli wetu, Omwene Oye omukwateli komesho wetu, Omwene Oye ohamba yetu.” — Jesaja 33:22.

Omapulo amwe oo u na okulipula pauhandimwe:

  • Ohandi ka ninga po shike ngeenge onda pulwa ndi nyone omifikamhango daJehova? — Mateus 22:37-39; 26:52; Johannes 18:36.

  • Ohandi ka ninga po shike ngeenge onda lombwelwa ndi efe po okuwanifa po oipango yaJehova? — Oilonga 5:27-29; Ovaheberi 10:24, 25.

  • Oshike tashi dulu okukwafela nge ndi kale handi dulika nehalo liwa kwaavo ve na eenghonopangelo? — Ovaroma 13:1-4; 1 Ovakorinto 11:3; Ovaefeso 6:1-3.

19 Ohatu ulike yo kutya ohatu dulika kovapangeli vomounyuni monghedi omo hatu ungaunga novanhu vakwetu. Omafimbo amwe, otashi dulika pa holoke eenghalo odo tadi pula tu popye novapangeli odikilila. Omuyapostoli Paulus okwa li a popya novapangeli vomounyuni, ngaashi ohamba Herodes Agrippa nosho yo ngoloneya Festus. Ovalumenhu ovo ova li va nyona sha kwata moiti, ndele nande ongaho, Paulus okwa li a popya navo nefimaneko. (Oilonga 26:2, 25) Ohatu hopaenene oshihopaenenwa shaPaulus, kutya nee omukwanepangelo oo hatu popi naye omupangeli a fimana ile omupolifi. Ovanyasha Ovakriste keefikola ohava fimaneka ovahongifikola vavo, ovanambelewa vofikola nosho yo ovanailonga. Ihatu fimaneke ashike ovo vehe li omhinge neitavelo letu, ndele ohatu fimaneke yo ovo ve tonde Eendombwedi daJehova. Ovanhu aveshe ovo vehe fi ovaitaveli nava mone kutya ohatu dulika notu na efimaneko. — Lesha Ovaroma 12:17, 18; 1 Petrus 3:15.

20, 21. Omauwa amwe elipi haa etwa kokudulika kwaavo ve na eenghonopangelo?

20 Natu kale hatu dulika nehalo liwa nokufimaneka ovanhu vakwetu. Omuyapostoli Petrus okwa ti: “Fimanekeni aveshe.” (1 Petrus 2:17) Ngeenge ovanhu ova mono kutya otwe va fimaneka shili, otashi dulu okukuma omitima davo neenghono. Dimbuluka kutya eduliko nefimaneko oukwatya oo wa pumba neenghono kunena. Okukala tu na oukwatya wa tya ngaho oyo onghedi imwe omo hatu ulike kutya ohatu dulika koshipango shaJesus osho tashi ti: ‘Ouyelele weni nau minikile moipafi yovanhu, va mone oilonga yeni iwa nova hambelele Xo yeni meulu.’ — Mateus 5:16.

21 Mounyuni ou womilaulu, ovanamitimadiwa otava nanenwa kouyelele wopamhepo. Onghee hano, okukala hatu dulika momaukwaneumbo, meongalo nosho yo kwaavo ve na eenghonopangelo mounyuni, otashi dulu okunana ovanhu vamwe noku ve linyengifa va ende pamwe nafye mouyelele. Kali fi tuu etimaumbwile likumwifi! Nokuli nonande ovanhu vamwe inava nanenwa kouyelele, otu na oushili kutya ohashi hafifa Kalunga ngeenge hatu dulika notashi tu kwafele yo tu likaleke mohole yaye. Kai fi tuu ondjabi inene!

a Oshiwedelwako osho shi li pepandja 209-212 otashi kundafana eenghalo donhumba omo efinamhango li na sha nokudjala sha komutwe tali longo.

‘Pwilikina Epukululo, Ove U Itavele Outekuduliko’

Omhepo yaSatana, sha hala okutya, oikala younashibofa noyeenhamanana, oi li apeshe mounyuni kunena. Ombibeli oya popya kutya Satana oye ‘omupangeli weenghonopangelo domomhepo’ noya ti kutya oye a etifa ‘omhepo oyo tai longo paife movana vokuhadulika.’ (Ovaefeso 2:2) Ovanhu vahapu kunena ova hala okukala va manguluka ko filufilu keenghonopangelo davamwe. Shi nyikifa oluhodi, omhepo oyo yemanguluko oya nwefa mo nokuli vamwe meongalo lopaKriste. Pashihopaenenwa, omukulunhuongalo otashi dulika a yandje omayele onhumba opahole e na sha noiponga oyo hai etifwa komalihafifo a nyata ile a kwatela mo elongifo leenghono, ndele vamwe otashi dulika va ekeleshi omayele a tya ngaho ile va handuke. Keshe umwe womufye okwa pumbwa okutula moilonga eendjovo odo di li mOmayeletumbulo 19:20, odo tadi ti: “Pwilikina epukululo u itavele outekuduliko, opo u mone eendunge komesho.”

Oshike tashi dulu oku tu kwafela moshinima osho? Natu ka konakoneni omatomheno atatu oo haa yandjwa luhapu, oo haa ningifa ovanhu vaha tambule ko epukululo ile outekuduliko, nokudidilika kutya Omishangwa otadi ti ngahelipi shi na sha nomatomheno oo.

  • “Nghi wete omayele oo taa wapalele.” Otashi dulika tu kale tu udite kutya omayele oo twa pewa itaa wapalele lela eenghalo detu ile tu udite kutya omunhu oo e tu pa omayele ke udite ko oinima aishe oyo ya kwatelwa mo. Otashi dulika tu endelele okudina omayele oo. (Ovaheberi 12:5) Molwaashi atusheni inatu wanenena, mbela inatu pumbwa okulundulula etaleko letu li na sha noshinima osho hatu pewelwa omayele? (Omayeletumbulo 19:3) Mbela kapa li etomheno lonhumba la fimana olo le tu pe fa omayele oo? Hano otwa pumbwa okuyandja elitulemo kwaasho sha ningifa tu pewe omayele. Eendjovo daKalunga otadi tu ladipike tadi ti: “Likwatelela outekuduliko, ino u xutwifa, u diinina, osheshi owo okukalamwenyo kwoye.” — Omayeletumbulo 4:13.

  • “Nghi hole onghedi omo a pa nge omayele.” Oshoshili kutya Eendjovo daKalunga oda tula po omufikamhango u na sha nanghee omayele e na okuyandjwa. (Ovagalati 6:1) Ndele Ombibeli oya ti yo kutya: “Aveshe ova nyona, nove he noshinge shaKalunga.” (Ovaroma 3:23) Ohatu dulu ashike okumona omayele a wanenena okudja komunhu a wanenena. (Jakob 3:2) Ndelenee Jehova oha longifa ovanhu inava wanenena ve tu pe omayele, onghee hano, inashi fimana lela okuyandja elitulemo konghedi omo omayele a li a yandjwa. Ponhele yaasho, yandja elitulemo komayele nokudilonga pamwe neilikano kunghee to dulu oku a tula moilonga.

  • “Ina wana okupa nge omayele!” Ngeenge otwa diladila kutya omaunghundi omunhu oo e tu pa omayele otaa ningifa omayele aye a kale itaa ti sha, otwa pumbwa okudimbuluka oitwa oyo twa kundafana metetekelo. Natango, otwa pumbwa okulundulula etaleko letu ngeenge ohatu diladila kutya inatu pumbwa okupewa omayele omolwomido detu, owino wetu ile oinakuwanifwa yetu meongalo. MuIsrael shonale, ohamba oya li hai kala i na oinakuwanifwa ihapu, ndele nande ongaho, oya li i na okutambula ko omayele okudja kovaprofeti, kovapristeri nosho yo kovapangelwa vayo vamwe. (2 Samuel 12:1-13; 2 Omafimbo 26:16-20) Kunena, ehangano laJehova ohali nangeke po ovalumenhu inava wanenena ve tu pe omayele, nOvakriste va pyokoka ohave a tambula ko nehafo noku a tula moilonga. Ngeenge otu na oinakuwanifwa ihapu ile owino tu dule vamwe, otu na okukendabala tu tule po oshihopaenenwa mokukala nondjele nosho yo elininipiko eshi hatu tambula ko omayele noku a tula moilonga. — 1 Timoteus 3:2, 3; Titus 3:2.

Atusheni otwa pumbwa okupewa omayele. Onghee hano, natu kale twa tokola toko okukala hatu tambula ko omayele nehalo liwa noku a tula moilonga, nokupandula Jehova nomutima aushe omolwoshali oyo tai xupifa eemwenyo. Okupewa omayele otaku ulike kutya Jehova oku tu hole, notwa hala okulikaleka mohole yaye. — Ovaheberi 12:6-11.

“Dulikeni Kovakwatelikomesho Veni”

Ovaisrael vonale ova li va pumbwa neenghono okukala va unganekwa. Moses ka li ta dulu okupashukila omamiliyona ovanhu oye aeke, ovo va li tava ende pamwe mombuwa ya nyika oshiponga. Mbela okwa li a ninga po shike? Ombibeli oya ti: “Moses okwa hoolola mo muIsrael ashishe ovalumenhu ovanaendunge ndele e va ninga ovakulunhu veyovi, ovakulunhu vefele, ovakulunhu vomilongo nhano ovakulunhu vomulongo umwe.” — Exodus 18:25.

Kunena, eongalo lopaKriste nalo ola pumbwa okukala la unganekwa. Nomolwaasho, eengudu doilonga yomomapya odi na ovapashukili, eongalo oli na ovakulunhuongalo, omaongalo oo e li moshikandjo shonhumba oku na omupashukilishikandjo. Oilongo ohai kala mepashukilo lOkomitiye yOshilongo ile lOkomitiye yOshitaimbelewa. Molwaashi oinima oya unganekwa monghedi ya tya ngaho, omulumenhu keshe oo e li omufita ota dulu okuyandja elitulemo la wana keedi daJehova odo di li mepashukilo laye. Ovafita va tya ngaho otave ke lihokolola kuJehova nokuKristus shi na sha nanghee tava ungaunga noufita. — Oilonga 20:28.

Onghedi omo omaongalo a unganekwa otai pula keshe umwe womufye a kale ha dulika nokuliyandja. Inatu hala nandenande okukala tu na oikala ya fa yaDiotrefes, oo kwa li ina fimaneka ovo va li tava kwatele komesho pefimbo laye. (3 Johannes 9, 10) Ponhele yaasho, otwa hala okudulika keendjovo domuyapostoli Paulus, odo tadi ti: “[Dulikeni kovakwatelikomesho veni nokuliyandja, NW] kuvo, osheshi ovo ohava pashukile eemwenyo deni ngaashi ovo tave ke di pulwa, opo ve shi ninge nehafo, hanokukema, osheshi osho itashi mu wapalele.” (Ovaheberi 13:17) Ovanhu vamwe ohava dulika ashike ngeenge tava tu kumwe newiliko olo tali yandjwa kwaavo tava kwatele komesho, ndele ihave liyandje ngeenge itava tu kumwe newiliko olo ile vehe udite ko omatomheno oo a kwatelwa mo. Ndele dimbuluka kutya okuliyandja okwa kwatela mo okudulika nokuli nonande inatu hala lela okudulika. Onghee hano, keshe umwe womufye ne lipule kutya: ‘Mbela ohandi dulika ngoo nokuliyandja kwaavo tava kwatele komesho?’

Eendjovo daKalunga inadi tumbula kondadalunde elongekido keshe ile omilandu odo da pumbiwa opo eongalo li kale tali shi endifa nawa. Ndele nande ongaho, Ombibeli oya ti: “Aishe nai ningwe keenghedi diwa nokushikulafana.” (1 Ovakorinto 14:40) Olutuwiliki ohali tula moilonga omushangwa oo mokutula po omilandu ile omifindalandu di lili noku lili odo hadi kwafele omaongalo a kale taa longo nawa melandulafano. Ovalumenhu Ovakriste ovo ve na oinakuwanifwa ohava ningi eenghendabala va tule po oshihopaenenwa shi na sha nokudulika mokutula moilonga omalongekido oo. Ove na yo ‘ondjele, nove lilongekida okudulika.’ (Jakob 3:17, NW) Onghee hano, ongudu yoilonga yomomapya keshe, eongalo keshe, oshikandjo keshe nosho yo oilongo oi na olutu lovaitaveli va hangana, ovo hava fimanekifa Kalunga omunelao. — 1 Ovakorinto 14:33; 1 Timoteus 1:11.

Mepingafano naasho, Eendjovo daPaulus odo di li mOvaheberi 13:17, otadi divilike yo kutya omolwashike okuhadulika kwa nyika oshiponga. Oikala yokuhadulika otai dulu okuningifa ovo ve na eendodo doinakuwanifwa va longe oilonga yavo ‘nokukema.’ Oshilonga osho shi na okukala ngeno oufembanghenda woilonga iyapuki otashi dulu okuninga omutengi ngeenge ovamwatate ove na okuungaunga naavo vehe na elongelokumwe nove na omhepo younashibofa moufita. Kakele kaasho, oshinima sha tya ngaho itashi ‘tu’ wapalele tu li eongalo. Ngeenge omunhu ite liyandje kelandulafano lopauteokratika, ohashi etifa natango oidjemo imwe ii. Ngeenge omunhu oku na unene ounhwa noina hala okuliyandja, ohashi nyono po oupamhepo waye, sha hala okutya, tashi nyono po ekwatafano laye naXe womeulu. (Epsalme 138:6) Onghee hano, atusheni natu kale twa tokola toko tu kale hatu dulika nokuliyandja.

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma