ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w23 Novemba ep. 2-7
  • Jehova okwe tu shilipaleka kutya ota ka ninga edu Oparadisa

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Jehova okwe tu shilipaleka kutya ota ka ninga edu Oparadisa
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (yokukonakonwa)-2023
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • JEHOVA OKWA UDANEKA SHIKE?
  • JEHOVA OKWE TU SHILIPALEKA KUTYA OTA KA WANIFA PO EUDANEKO LAYE
  • “TALA, OINIMA AISHE OHANDI I NINGI IPE”
  • “EENDJOVO EDI ODOSHILI NODI SHII OKULINEEKELWA. . . . ODA WANIFWA”
  • “AAME ALFA NAOMEGA”
  • NGHEE HATU DULU OKUPAMEKA ELINEEKELO LETU MEUDANEKO LAJEHOVA LOPARADISA
  • Kalunga okwa shita ovanhu nelalakano lashike?
    Oshike hatu lihongo mOmbiibeli?
  • Elalakano laKalunga olashike li na sha nedu?
    Ombibeli otai hongo lela shike?
  • “Otu liweteni mOparadisa!”
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (Oshifo shokukonakonwa) — 2018
  • Jehova ota ka wanifwa po elalakano laye
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (Oshifo Shokukonakonwa)—2017
Tala ouyelele muhapu
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (yokukonakonwa)-2023
w23 Novemba ep. 2-7

OSHITUKULWA SHOKUKONAKONWA 46

Jehova okwe tu shilipaleka kutya ota ka ninga edu Oparadisa

“Keshe ou te linangeke noupuna, oye ote linangekele noupuna muKalunga koshili.” — JES. 65:16.

EIMBILO 3 Oove eenghono eteelelo nelineekelo letu

EXUKU LOSHITUKULWAa

1. Omuprofeti Jesaja okwa yandja etumwalaka lilipi kOvaisrael vakwao?

OMUPROFETI Jesaja okwa popya Jehova e li ‘Kalunga koshili.’ Oshitya osho sha tolokwa ‘oshili’ paulelalela otashi ti, “amen.” (Jes. 65:16) “Amen” otashi ti, “osho nashi kale ngaho,” ile “oshoshili.” Ngeenge oshitya “amen” sha longifwa mOmbiibeli shi na sha naJehova, ile naJesus, oshi li eshilipaleko kutya oshinima shonhumba oshoshili. Onghee hano, etumwalaka laJesaja kOvaisrael ole li: Ngeenge Jehova a xunganeka oshinima shonhumba alushe ohashi wanifwa po. Jehova okwa ulika oushili oo, eshi ha wanifa po alushe omaudaneko aye.

2. Omolwashike hatu dulu okulineekela omaudaneko aJehova e na sha nonakwiiwa yetu, nomapulo elipi hatu ka kundafana?

2 Mbela nafye ohatu dulu okulineekela omaudaneko aJehova e na sha nonakwiiwa? Omido hanga 800, konima yefyo laJesaja, omuyapostoli Paulus okwa yelifa kutya omolwashike hatu dulu okulineekela alushe omaudaneko aKalunga. Paulus okwa ti: “Kalunga iha fufya.” (Heb. 6:18) Ngaashi ashike ofifiya itai dulu okudja omeva mawa nomeva malula, Jehova e li Odjo yoshili, ita dulu okupopya oipupulu. Onghee hano, ohatu dulu okulineekela filufilu keshe osho Jehova a popya, mwa kwatelwa omaudaneko aye aeshe e na sha nonakwiiwa yetu. Moshitukulwa eshi, ohatu ka kundafana omapulo aa: Jehova okwa udaneka oku tu pa shike monakwiiwa? Jehova okwe tu shilipaleka ngahelipi kutya ota ka wanifa po shili eudaneko laye?

JEHOVA OKWA UDANEKA SHIKE?

3. (a) Eudaneko lilipi li holike unene kovapiya vaKalunga? (Ehololo 21:​3, 4) (b) Vamwe ohave linyenge ngahelipi, ngeenge otwe va lombwele kombinga yeudaneko olo?

3 Eudaneko olo hatu ka kundafana oli holike kovapiya vaKalunga aveshe mounyuni aushe. (Lesha Ehololo 21:​3, 4.) Jehova okwa udaneka efimbo olo eshi ‘efyo itali ka kala po vali, ile oluhodi, okulila nouyahame itau ka kala po vali.’ Vahapu vomufye ohatu lesha eevelishe odo mOmbiibeli tu hekeleke ovanhu, eshi hatu va udifile noku va ulikila kutya onghalamwenyo otai ka kala ya tya ngahelipi mOparadisa. Ovanhu vamwe ohave linyenge ngahelipi ngeenge twe va leshela eudaneko olo? Otashi dulika va tye, “Oinima oyo oiwa, ashike kandi shii ngeenge otai ka ningwa ngoo shili.”

4. (a) Eshi Jehova a udaneka eudaneko lOparadisa, okwa li e shii shike osho sha li tashi ka ningwa po pefimbo letu? (b) Kakele kokuninga eudaneko, Jehova okwa ninga vali shike?

4 Eshi Jehova a nwefa mo omuyapostoli Johannes a shange eudaneko li na sha nOparadisa, okwa li e shii kutya ohatu ka lombwela vamwe kombinga yeteelelo olo, eshi hatu va udifile etumwalaka lOuhamba. Jehova okwa li yo e shii kutya ovanhu vahapu otava ka mona shidjuu okwiitavela eudaneko li na sha ‘noinima ipe.’ (Jes. 42:9; 60:2; 2 Kor. 4:​3, 4) Ongahelipi hatu dulu okulishilipaleka nosho yo okushilipaleka vamwe kutya omanangeko noupuna oo a tumbulwa mEhololo 21:​3, 4 otae ke uya shili? Jehova okwa yandja omatomheno a femba kutya omolwashike hatu dulu okukala nelineekelo kutya ota ka wanifa po eudaneko olo. Okwa yandja omatomheno elipi?

JEHOVA OKWE TU SHILIPALEKA KUTYA OTA KA WANIFA PO EUDANEKO LAYE

5. Otu na omatomheno elipi okulineekela meudaneko laKalunga li na sha nOparadisa, nopeni hatu a hange?

5 Ohatu hange omatomheno okulineekela meudaneko laJehova li na sha nOparadisa meevelishe tadi shikula. Otadi ti: “Ou e li omutumba kolukalwapangelo okwa ti: ‘Tala, oinima aishe ohandi i ningi ipe.’ Okwa ti yo: ‘Shanga, osheshi eendjovo edi odoshili nodi shii okulineekelwa.’ Opo nee okwa tya kwaame: ‘Eendjovo odo oda wanifwa. Aame Alfa naOmega, ehovelo nexulilo.’” — Eh. 21:​5, 6a.

6. Omolwashike eshilipaleko olo li li mEhololo 21:​5, 6 tali pameke elineekelo letu meudaneko laKalunga?

6 Omolwashike eendjovo odo tadi pameke elineekelo letu meudaneko laKalunga? Meevelishe odo, osho Jehova ta ningi otashi dulu okuyelekanifwa nokushaina omukanda oo tau tu shilipaleke kutya Jehova ota ka ninga filufilu osho a udaneka.”b Onghee mEhololo 21:​3, 4 ohatu lesha mo osho Kalunga a udaneka oku ka ninga. Ndele movelishe 5 nosho yo 6, okwa shaina mo, oku shi popya pafaneko, opo e tu shilipaleke kutya osho a udaneka otashi ka ningwa shili. Natu ka taleni nghee Jehova e tu shilipaleka kutya ohatu dulu oku mu lineekela.

7. Olyelye a hovela okupopya movelishe 5, nomolwashike osho shididilikwedi?

7 Ovelishe 5 oya hovela ya ti: “Ou e li omutumba kolukalwapangelo okwa ti.” (Eh. 21:5a) Eendjovo odo ode likalekelwa, molwaashi eshi oshikando shimwe shomoikando itatu membo lEhololo omo Jehova a popya ye mwene okupitila momamoniko. Eendjovo odo tadi tu shilipaleke inadi dja komweengeli, ile nokuli kuJesus, ndele okuJehova mwene. Oushili oo otau ulike kutya ohatu dulu okulineekela filufilu osho a ka popya lwanima. Omolwashike shi li ngaho? Omolwaashi Jehova “iha fufya.” (Tit. 1:2) Onghee eendjovo odo hatu lesha mEhololo 21:​5, 6 otadi ka wanifwa shili.

“TALA, OINIMA AISHE OHANDI I NINGI IPE”

8. Jehova okwa popya shike, opo a divilike kutya ota ka wanifa po shili eudaneko laye? (Jesaja 46:10)

8 Paife natu ka kundafaneni oshitya “Tala.” (Eh. 21:5) Oshitya shOshigreka osho sha tolokwa “tala” osha longifwa lwoikando membo lEhololo. Odjo imwe yomauyelele oya ti kutya oshiingidifo osho sha longifwa mOmbiibeli yOshiingilisha oshi li “onghedi yokulombwela omuleshi a yandje elitulemo kwaasho tashi shikula ko.” Oshike sha shikula oshiingidifo? Okwa shikula elombwelo laKalunga olo tali ti: “Oinima aishe ohandi i ningi ipe.” Jehova okwa popya kombinga yomalunduluko omonakwiiwa, ashike kuye molwaashi eudaneko olo otali ka ningwa shili, okwa popya omalunduluko oo a fa a ningwa nale. — Lesha Jesaja 46:10.

9. (a) Outumbulilo “oinima aishe ohandi i ningi ipe” otau ulike koilonga yopavali yaJehova ilipi? (b) Oshike tashi ka ningilwa ‘eulu nedu’ olo li li po paife?

9 Natu ka konakoneni outumbulilo wa shikula ko oo tau hangwa mEhololo 21:5: “Oinima aishe ohandi i ningi ipe.” Metukulwa eli lOmbiibeli, outumbulilo oo otau ulike koilonga yaJehova yopavali, okupingena po nokutungulula. Tete, Jehova ota ka pingena po shike? Ehololo 21:​1, ola ti: “Eulu likulu nedu likulu ola xula po.” “Eulu likulu” otali ulike komapangelo opapolotika, oo a nwefwa mo kuSatana nokeendemoni daye. (Mat. 4:​8, 9; 1 Joh. 5:19) Ombiibeli oya longifa oshitya “edu” tai ulike kovakalimo vokombada yedu. (Gen. 11:1; Eps. 96:1) Onghee ‘edu likulu’ otali ulike kovanhu ovakolokoshi ovo ve li ko kunena. Jehova ita ka lundulula ashike, ile a xwepopaleke “eulu” nosho yo “edu” olo li li ko paife. Ponhele yaasho, ote ke a pingena po ‘neulu lipe nedu lipe,’ sha hala kutya epangelo lipe olo tali ka pangela ovanhu ovayuki.

10. Oshike Jehova ta ka ninga shipe?

10 MEhololo 21:​5, ohatu lesha mo osho Jehova a popya shi na sha noinima oyo ta ka ninga ipe. Didilika kutya Jehova ina tya: “Ohandi ka ninga oinima ipe aishe.” Ndele ponhele yaasho okwa ti: “Oinima aishe ohandi i ningi ipe.” Jehova ota ka ninga edu nosho yo ovanhu va kale va fa va pe, eshi te ke va twala mewaneneno. Ngaashi Jesaja a xunganeka, Jehova ota ka ninga edu alishe onhele iwa ya fa oshikunino shaEden. Ote ke tu ninga yo tu va pe, eshi te ke tu velula filufilu. Oingudu, ovapofi neembolo otadi ka veluka, nokuli noonakufya otava ka nyumunwa. — Jes. 25:8; 35:​1-7.

“EENDJOVO EDI ODOSHILI NODI SHII OKULINEEKELWA. . . . ODA WANIFWA”

11. Oshipango netomheno lilipi Jehova a li a pa Johannes?

11 Kalunga okwa popya vali shike, opo e tu shilipaleke kutya ohatu dulu oku mu lineekela? Jehova okwa lombwela Johannes a ti: “Shanga, osheshi eendjovo edi odoshili nodi shii okulineekelwa.” (Eh. 21:5) Jehova okwa yandja shihapu shihe fi ashike oshipango osho kutya “shanga.” Okwa yandja yo etomheno. Okwa ti: “Osheshi eendjovo edi odoshili nodi shii okulineekelwa,” sha hala kutya eendjovo daKalunga odi shii okulineekelwa nodoshili. Otwa pandula, eshi Johannes a dulika, eshi a lombwelwa kutya “shanga.” Oshidjemo? Ohatu dulu okulesha kombinga yeudaneko laKalunga lOparadisa nokudilonga komanangeko noupuna atunhula oo hatu ka mona.

12. Omolwashike Jehova a ti: “Oda wanifwa”?

12 Kalunga okwa ka popya shike lwanima? Okwa ti: “Eendjovo odo oda wanifwa.” (Eh. 21:6) Jehova ota popi sha fa ngeno oinima aishe oyo ya popiwa i na sha nOparadisa oyo ya udanekwa ya ningwa nale. Ota dulu okupopya ngaho, molwaashi kape na osho tashi dulu oku mu ya moshipala a wanife po elalakano laye. Jehova okwa popya yo oshinima shimwe vali, osho tashi tu shilipaleke kutya eudaneko laye otali ka wanifwa shili. Okwa popya shike?

“AAME ALFA NAOMEGA”

13. Omolwashike Jehova a ti: “Aame Alfa naOmega”?

13 Ngaashi sha tumbulwa metetekelo, Jehova okwa popya ye mwene lwoikando itatu momamoniko, oo a monika kuJohannes. (Eh. 1:8; 21:​5, 6; 22:13) Pomhito keshe, Jehova okwa ti: “Aame Alfa naOmega.” Alfa ondada yotete yoalfabeta yOshigreka naomega ondada yaxuuninwa. Eshi a ti kutya “Aame Alfa naOmega,” Jehova ote tu kwafele tu ude ko kutya, ngeenge okwa hovele oshinima shonhumba oku na oku shi wanifa.

Omafano: Elalakano laJehova otali wanifwa. 1. “Alfa.” Adam naEva ve li moshikunino shaEden. 2. Oilanduliko younashibofa tai fanekwa kuSatana e li omweengeli omukolokoshi, Adam naEva va kulupa, oshungo yaBabel, omaendo, ovakwaita, ekanona, eedila doita, eefabrika tadi kakeke omhepo nosho yo omakangha. Ofimbo omafano makwao avali taa ulike elalakano laJehova tali pula komesho: Jesus e li komuti womahepeko ta faneke elongekido lekulilo nosho yo ovapiya vaJehova vopefimbo lonale novokunena tava faneke oludalo liyuki laAdam naEva. 3. “Omega.” Ovanhu tava longo notava hafele pamwe mOparadisa.

Ngeenge Jehova okwa hovele oshinima shonhumba, ohe shi manifa filufilu (Tala okatendo 14, 17)

14. (a) Yandja oshihopaenenwa kutya onaini Jehova ta ka tya “Alfa,” nonaini ta ka tya “Omega.” (b) Eshilipaleko lilipi tali hangwa muGenesis 2:​1-3?

14 Konima eshi Jehova a shita Adam naEva, okwe va lombwela elalakano laye li na sha novanhu nosho yo nedu. Ombiibeli oya ti: “Kalunga okwe va nangeka noupuna, nokwe va lombwela: ‘Dalafaneni nokuhapupala ndele yadifeni edu, lo nali kale mepangelo leni.’” (Gen. 1:28) Eshi Jehova a popya oshikando shotete elalakano laye, okwa li a fa ta ti “Alfa.” Efimbo otali uya, eshi oludalo laAdam naEva tali ka kala la wanenena noliduliki tali ka yadifa edu noku li lundulula li ninge oparadisa. Eshi elalakano laye tali ka pwa, Jehova ota ka kala a fa ta ti, “Omega.” Konima eshi Jehova a mana okushita “eulu nedu nomangafifi alo,” okwa popya oshinima osho tashi ulike kutya elalakano laye otali ka wanifwa po filufilu. Otashi hangwa muGenesis 2:​1-3. (Lesha.) Jehova okwa popya kutya efiku etiheyali oliyapuki. Osho osha hala okutya ngahelipi? Osho otashi ulike kutya elalakano laJehova li na sha novanhu nosho yo nedu otali ka wanifwa po filufilu pexulilo lefiku etiheyali.

15. Omolwashike Satana a li ta diladila kutya ota dulu okwiimba Jehova a wanife po elalakano laye?’

15 Konima eshi Adam naEva va tukula ounashibofa, ova li va ninga ovalunde nova taambekida oulunde nefyo koludalo lavo. (Rom. 5:12) Oshidjemo, osha li sha fa itashi shiiva kovanhu va wanenena, ovo hava dulika kuJehova, va yadife edu. Mbela Satana okwa li a dula okwiimba Jehova a wanife po elalakano laye? Satana otashi dulika a li ta diladila kutya Jehova ita dulu okuwanifa po eudaneko laye. Satana otashi dulika a li ta diladila kutya Kalunga ota ka dipaa Adam naEva nokushita po ovalihomboli vamwe vali va wanenena, opo a wanife po elalakano laYe li na sha novanhu. Ashike ngeno Kalunga okwa ningile ngaho, ngeno Ondiaboli oye mu lundila kutya omunaipupulu. Omolwashike? Omolwaashi ngaashi sha popiwa muGenesis 1:​28, Jehova okwa li a lombwela Adam naEva kutya oludalo lavo otali ka yadifa edu.

16. Omolwashike Satana a li ta diladila kutya ota dulu okulundila Jehova kutya ita dulu okuwanifa po osho a udaneka?

16 Etokolo limwe lilipi Satana a li ta diladila kutya Kalunga olo ta ka ninga? Otashi dulika Satana a li ta diladila kutya Jehova ota ka pitika Adam naEva va dale ounona inava wanenena, ovo vehe na efiku va hange ewaneneno. (Omuud. 7:20; Rom. 3:23) Ngeno Adam naEva ova dalele ounona ovo vehe na fiku va hange ewaneneno, Ondiaboli ngeno oya ka dula okupopya kutya Jehova okwa dopa okuwanifa po elalakano laye. Kombada yedu ngeno itaku ka kala ku yadi ovanhu va wanenena.

17. Jehova okwa pongolola po ngahelipi ounashibofa waSatana nosho yo wovanhu votete, notashi ka etifa oidjemo ilipi? (Tala yo efano.)

17 Jehova okwa pongolola po ounashibofa waSatana nosho yo wovanhu votete monghedi oyo ya kumwifa Satana neenghono. (Eps. 92:5) Jehova okwa efa Adam naEva va dale ounona. Nokungaho, eendjovo daJehova oda li da wanifwa po. Iha popi oipupulu. Jehova okwa ulika kutya ngeenge okwa popi oshinima shonhumba, kape na osho tashi mu imbi e shi wanife po. Okwa shilipaleka kutya elalakano laye otali ka wanifwa po, eshi a yandja ‘oludalo’ olo tali ka xupifa oludalo laAdam naEva liduliki. (Gen. 3:15; 22:18) Satana otashi dulika a li a kumwa neenghono kelongekido laJehova lekulilo. Omolwashike? Omolwaashi elongekido olo ola kanghamena kohole yokuheliholamwene. (Mat. 20:28; Joh. 3:16) Satana ke na oukwatya oo; oku lihole mwene. Oshike tashi ka ningwa po omolwelongekido lekulilo? Pexulilo lOmido Eyovi dOkupangela kwaKristus, oludalo laAdam naEva la wanenena noliduliki otali ka kala moparadisa kombada yedu, ngaashi ashike Jehova a li a lalakanena pehovelo. Pefimbo opo, Jehova ota ka kala a fa ta popi ta ti, “Omega.”

NGHEE HATU DULU OKUPAMEKA ELINEEKELO LETU MEUDANEKO LAJEHOVA LOPARADISA

18. Omashilipaleko atatu elipi Kalunga e tu pa? (Tala yo oshimhungu “Omatomheno opatatu oo tae tu kwafele tu lineekele meudaneko laJehova.”)

18 Okutala kwaasho twa kundafana, eshilipaleko lilipi hatu dulu okulombwela ovo ve na omalimbililo e na sha neudaneko laKalunga, ngeenge otali ka wanifwa po ngoo? Tete, Jehova mwene oye a ninga eudaneko olo. Embo lEhololo ola ti: “Ou e li omutumba kolukalwapangelo okwa ti: ‘Tala, oinima aishe ohandi i ningi ipe.’” Oku na ounongo, eenghono nosho yo ehalo lokuwanifa po eudaneko laye. Oshitivali, Jehova oku shii kutya osho a popya ote ke shi wanifa po shili, nomolwaasho e shi popya sha fa sha ningwa nale. Okwa ti: “Eendjovo edi odoshili nodi shii okulineekelwa. . . . Oda wanifwa.” Oshititatu, kape na osho tashi dulu okwiimba Jehova a manife oshinima osho a hovela, nomolwaasho a ti: “Aame Alfa naOmega.” Jehova ota ka ulika kutya Satana omunaipupulu noina pondola.

Omatomheno opatatu oo tae tu kwafele tu lineekele meudaneko laJehova

Olukalwapangelo tali di ouyelele wa twa u lile po Jehova.
  • “Ou e li omutumba kolukalwapangelo okwa ti: ‘Tala, oinima aishe ohandi i ningi ipe.’” — Eh. 21:5

Omuyapostoli Johannes ta shange momushangwatonywa.
  • “Okwa ti yo: ‘Shanga, osheshi eendjovo edi odoshili nodi shii okulineekelwa. . . . Oda wanifwa!’” — Eh. 21:​5, 6

Eendada dOshigreka alfa naomega.
  • “Aame Alfa naOmega.” — Eh. 21:6

19. Ngeenge ovanhu ova limbililwa keudaneko laKalunga lOparadisa, oshike to dulu okuninga?

19 Dimbuluka kutya ngeenge to lombwele ovanhu osho Jehova a popya, opo e tu shilipaleke kutya eudaneko laye ote ke li wanifa po, oto pameke elineekelo loye muye. Onghee moshikando tashi uya, ngeenge to lesha eudaneko tali tu omukumo lOparadisa oyo tai uya, olo li li mEhololo 21:​4, ndele umwe ta ti, “Nghi shii ngeenge otashi ka ningwa shili,” oto ka nyamukula ngahelipi? Omolwashike ito lesha nokuyelifa ovelishe 5 nosho yo 6? Ulika nghee Jehova a yandja eshilipaleko li na sha neudaneko laye, eshi e li shaina, oku shi popya pafaneko, neke laye mwene. — Jes. 65:16.

OTO NYAMUKULA NGAHELIPI?

  • Omolwashike tashi tu omukumo, eshi Jehova oye mwene a udaneka Oparadisa?

  • Kalunga okwa popya shike, opo e tu shilipaleke kutya ota ka wanifa po shili eudaneko laye?

  • Ongahelipi hatu dulu okupameka elineekelo letu meudaneko laKalunga?

EIMBILO 145 Eudaneko laKalunga lOparadisa

a Oshitukulwa eshi otashi ka kundafana nghee Jehova e tu shilipaleka kutya eudaneko laye li na sha nOparadisa otali ka wanifwa shili. Efimbo keshe hatu lombwele vamwe kombinga yeshilipaleko olo, ohatu pameke elineekelo letu momaudaneko aJehova.

b Tala embo Revelation—Its Grand Climax At Hand! ep. 303-304, okat. 8-9.

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma