Oukwaneumbo otau dulu okukala wa hafa nonande owa tukauka palongelokalunga
“Oto shi shiiva peni, nokutya, to dulu okuxupifa omukainhu [ile omushamane] woye?” — 1 KOR. 7:16.
KONGA OMANYAMUKULO OMAPULO AA MOSHITUKULWA.
Ovaitaveli otava dulu okuninga po shike opo va dule okukaleka po ombili momaukwaneumbo a tukauka palongelokalunga?
Ongahelipi Omukriste ta dulu okukwafela oilyo youkwaneumbo wavo i tambule ko oshili?
Ongahelipi oilyo yeongalo tai dulu okukwafela ovaitaveli vakwao ovo hava di momaukwaneumbo a tukauka palongelokalunga?
1. Okutambula ko etumwalaka lOuhamba ohaku etifa shike momaukwaneumbo?
JESUS okwa li a lombwela ovayapostoli vaye pomhito imwe, a ti: “Keshe apa tamu ende, va lombweleni mu tye: ouhamba weulu wa ehena popepi.” (Mat. 10:1, 7) Onghundana iwa yOuhamba oya li tai ka etela ovanhu ombili nehafo ovo tave i tambula ko. Ashike Jesus okwa li a londwela ovayapostoli vaye kutya vahapu otava ka pataneka oilonga yavo yokuudifa Ouhamba. (Mat. 10:16-23) Ndele ohashi yahameke unene ngeenge omapataneko taa dilile koilyo youkwaneumbo oyo inai hala okutambula ko etumwalaka lOuhamba. — Lesha Mateus 10:34-36.
2. Omolwashike Omukriste ta dulu okukala a hafa nonande oha di moukwaneumbo wa tukauka palongelokalunga?
2 Ovakriste otava dulu ngoo shili okukala va hafa ngeenge oukwaneumbo wavo owa tukauka palongelokalunga? Heeno! Ovakriste ohava shakeneke omapataneko a kwata moiti momaukwaneumbo omafimbo amwe, ndele haaveshe hava patanekwa. Natango, omapataneko oo haa shakenekwa momaukwaneumbo otashi dulika a kale opakafimbo. Ndele kashi na nee mbudi kutya ovaitaveli ove li monghalo ilipi, otava dulu okukala va hafa she likolelela konghedi omo hava ungaunga nomapataneko ile naavo vehe na ohokwe. Kakele kaasho, Jehova oha nangeke noupuna ovapiya vaye omolwoudiinini wavo nohe va kwafele va kale va hafa nonande ove li meenghalo didjuu. Ovakriste otava dulu yo okuweda ko kehafo lavo (1) mokuninga eenghendabala da mana mo va kaleke po ombili momaumbo avo nosho yo (2) mokukwafela oilyo yomaukwaneumbo avo i tambule ko oshili.
KALEKA PO OMBILI MEUMBO LENI
3. Omolwashike Omukriste oo ha di moukwaneumbo wa tukauka palongelokalunga e na okukaleka po ombili?
3 Osha fimanenena okukaleka po ombili meumbo leni opo oukwaneumbo weni u imike oiimati youyuki. (Lesha Jakob 3:18.) Omukriste oku na okuninga eenghendabala da mana mo opo a kaleke po ombili meumbo, nonande oukwaneumbo wavo owa tukauka palongelokalunga. Ndele mbela osho ongahelipi ta dulu oku shi ninga?
4. Ongahelipi Omukriste ta dulu okukaleka po ombili yaye yokomwenyo?
4 Ovakriste ove na okuninga eenghendabala opo va kale ve na ombili yokomwenyo. Omukriste okwa pumbwa okukala ha ilikana tashi di komutima opo a kale e “nombili yaKalunga” ei ihe fi okuyelekwa. (Fil. 4:6, 7) Ndele omunhu opo a kale a hafa noku na ombili okwa pumbwa okulihonga kombinga yaJehova nokutula moilonga omafinamhango Ombibeli mokukalamwenyo kwaye. (Jes. 54:13) Osha fimanenena yo okukala ha kufa ombinga nouladi moilonga yomomapya nosho yo pokwoongala kweongalo. Luhapu Ovakriste ovo hava di momaukwaneumbo a tukauka palongelokalunga ohava mono eemhito donhumba ile dongadi dokukufa ombinga momalipyakidilo opaKriste. Natu tale koshihopaenenwa shomumwameme Enza,a oo e na omushamane he mu pataneke nonyanya. Enza oha i ashike moilonga yokuninga ovanhu ovahongwa konima eshi a mana oilonga yaye yomeumbo. Okwa ti: “Jehova oha nangeke nge noupuna nohandi mono alushe oidjemo iwa omolweenghendabala odo handi ningi dokuudifila vamwe onghundana iwa.” Omanangeko noupuna a tya ngaho ohaa eta ombili, ewaneno nosho yo ehafo.
5. Omashongo elipi haa shakenekwa luhapu kovaitaveli ovo ve li momaukwaneumbo a tukauka palongelokalunga, nekwafo lilipi ve na?
5 Otwa pumbwa okuninga eenghendabala da mana mo opo tu kaleke po ombili pokati ketu noilyo yomaukwaneumbo oyo ihe fi ovaitaveli. Ashike osho otashi dulu okukala eshongo, molwaashi efimbo limwe oinima oyo va hala tu ninge otashi dulika itai tu kumwe nomafinamhango Ombibeli. Natango, okukanyatela omafinamhango ouyuki ohaku xumifa komesho ombili mokweendela ko kwefimbo, nonande ohashi handukifa oilyo yomaukwaneumbo oyo ihe fi ovaitaveli. Ndele nande ongaho, okukala ihatu tifuka moinima oyo itai nyono omafinamhango Ombibeli ohaku etifa eenhamanana inashi pumbiwa. (Lesha Omayeletumbulo 16:7.) Ngeenge twa taalela omashongo, osha fimana okukala hatu kongo omayele moishangomwa yongudu yomupiya omudiinini nomunaendunge nosho yo kovakulunhuongalo. — Omayel. 11:14.
6, 7. (a) Omolwashike vamwe hava pataneke oilyo yomaukwaneumbo avo ngeenge tai konakona Ombibeli nEendombwedi daJehova? (b) Omukonakonimbibeli ile Omukriste oku na okulinyenga ngahelipi ngeenge ta patanekwa moukwaneumbo?
6 Omukriste okwa pumbwa okukala e lineekela muJehova opo a dule okukaleka po ombili nokukala ha longifa eendunge dokuyoolola opo a mone kutya oshilyo shoukwaneumbo osho shihe fi omwiitaveli oshi udite ngahelipi. (Omayel. 16:20) Nokuli novakonakonimbibeli ovo hava patanekwa navo otava dulu okulongifa eendunge dokuyoolola moshinima osho. Ovashamane novakulukadi vamwe ovo vehe fi ovaitaveli ihava pataneke ookaume kavo kopahombo ngeenge tava konakona Ombibeli. Otashi dulika va dimine nokuli kutya ekonakonombibeli otali dulu okweetela oukwaneumbo wavo ouwa. Ndele vamwe otashi dulika va twe omhinge nalo. Pashihopaenenwa, Esther oo paife e li Ondombwedi yaJehova okwa dimina kutya okwa li a “handuka neenghono” eshi omushamane waye a hovela okukonakona Ombibeli nEendombwedi. Okwa ti: “Onda li handi kupulashi oileshomwa yomushamane wange ile ndi i xwike po.” Howard, oo naye a li ha pataneke omukulukadi waye potete eshi a li ta konakona Ombibeli, okwa ti: “Ovashamane vahapu ohava kala va tila kutya ovakulukadi vavo otava hekelwa ashike moshiveva. Omushamane otashi dulika a kale a tila kutya pamwe omukulukadi waye ota i moshiponga, notashi dulika a kwatwe kehandu.”
7 Ngeenge omukonakonimbibeli ta patanekwa oku na okukwafelwa a mone kutya ina pumbwa okuxulifa po ekonakonombibeli laye. Ota ka dula okukandula po eenhamanana ngeenge okwa kala a ngungila noha fimaneke kaume kaye kopahombo oo ehe fi omwiitaveli. (1 Pet. 3:15) Howard okwa ti: “Onda pandula neenghono eshi omukulukadi wange kwa li ha kala a ngungumana noiha handuka diva.” Omukulukadi waye okwa ti: “Howard okwa li ha komangele kutya nandi efe po okukonakona Ombibeli. Okwa ti kutya ohandi pukifwa. Ndele ponhele yoku mu twifa eemhata, onda li nde mu lombwela kutya otashi dulika ngoo e li mondjila, ashike kandi shii kutya ohandi pukifwa naanaa ngahelipi. Onghee hano, onda li nde mu pula a leshe okambo oko nda li handi konakona. Okwa li e ka lesha nokwa twa kumwe naasho taka popi. Osho osha li she mu kuma neenghono.” Efimbo limwe kaume kopahombo oo ehe fi omwiitaveli otashi dulika a kale e udite owike ile e wete ohombo yavo i li moshiponga ngeenge Omukriste ta i kokwoongala ile moukalele. Ndele omukonakonimbibeli ile Ondombwedi otai dulu okuloteka omaliudo aye mokupopya naye pahole nosho yo nombili.
NATU VA KWAFELENI VA TAMBULE KO OSHILI
8. Omayele elipi omuyapostoli Paulus a pa Ovakriste ovo ve na ookaume kopahombo vehe fi ovaitaveli?
8 Omuyapostoli Paulus okwa li a kumaida Ovakriste kutya kave na okufiya po ookaume kavo kopahombo molwaashi ashike vehe fi ovaitaveli.b (Lesha 1 Ovakorinto 7:12-16.) Omwiitaveli ota dulu okukaleka po ehafo laye nonande oku li moukwaneumbo wa tukauka palongelokalunga ngeenge okwa kaleke momadiladilo oushili oo kutya kaume kaye kopahombo naye ota dulu okuninga Omukriste. Ndele ope na oshinima shimwe osho omunhu e na okulungamena eshi ta kendabala okuhonga kaume kaye oshili ngaashi hatu ke shi mona moimoniwa oyo i li moutendo tava landula.
9. Oshike tu na okulungamena ngeenge hatu hongo oilyo yomaukwaneumbo etu oshili oyo ihe fi ovaitaveli?
9 Jason okwa li a hafa neenghono eshi a uda oshili oshikando shotete. Okwa ti: “Onda li nda hala okulombwela keshe umwe!” Ngeenge omukonakonimbibeli okwa kala e na shili olupandu laasho te lihongo mOmbibeli, otashi dulika a kale a hafa neenghono noha kala ashike ta popi kombinga yaasho e lihonga. Otashi dulika a kale ta diladila kutya oilyo youkwaneumbo wavo oyo ihe fi ovaitaveli otai tambula ko diva etumwalaka lOuhamba, ndele otashi dulika i kale tai mu pataneke neenghono. Pashihopaenenwa, mbela omukulukadi waJason okwa li e linyengifwa ngahelipi potete kouladi womushamane waye? Omukulukadi waye okwa ti: “Okwa li handi kala ndi wete ta ningile nge nai.” Omukulukadi umwe vali oo a ka tambula ko oshili konima yomido 18 okudja eshi omushamane waye a ninga omwiitaveli, okwa ti: “Ame onda li nda pumbwa okulihonga oshili itandi ulumikwa.” Ngeenge omukonakonimbibeli woye oku na kaume kopahombo oo ina hala okuya melongelokalunga lashili, omolwashike ito mu kwafele efimbo nefimbo shi na sha nanghee ta dulu okuungaunga nelungi nakaume kaye? Moses okwa tile: “Elongo lange nali ndodele ngaashi odula, neendjovo dange nadi kunguluke ngaashi [omume], ngaashi odula yomudimbi tai loko oxuluxulu.” (Deut. 32:2) Okulombwela umwe oshili to longifa eendjovo dinini noda wapala otashi dulika u pondole shihapu shi dulife ou ta ndubile umwe oshili poshikando.
10-12. (a) Omuyapostoli Petrus okwa li a yandja omayele elipi kOvakriste ovo ve na ookaume kopahombo vehe fi ovaitaveli? (b) Ongahelipi omukonakonimbibeli umwe a li e lihonga okutula moilonga omayele oo e li mu 1 Petrus 3:1, 2?
10 Omuyapostoli Petrus okwa li a yandja omayele a nwefwa mo kovakulukadi Ovakriste ovo ve li momaukwaneumbo a tukauka palongelokalunga. Okwa ti: ‘Ovakainhu, dulikeni kovalumenhu veni, opo naavo yo inava dulika kondjovo, va findwe keenghedi dovakainhu nande eendjovo kadi po. Eshi ve wete, nhumbi hamu ende moukoshoki [nonefimaneko linene, NW].’ (1 Pet. 3:1, 2) Omukulukadi ota dulu okunanena omushamane waye moshili ngeenge okwa kala ha dulika kuye nohe mu fimaneke nokuli nonande oha ningwa onyanya. Omushamane Omukriste naye ota dulu okunanena kaume kopahombo moshili ngeenge okwa kala he lihumbata monghedi yopaKriste noha longifa oukwamutwe waye pahole nonande omukulukadi otashi dulika he mu pataneke. — 1 Pet. 3:7-9.
11 Oihopaenenwa ihapu yokunena otai ulike kutya okutula moilonga omayele aPetrus ohaku eta oidjemo iwa. Natu taleni koshimoniwa shaSelma. Eshi a hovela okukonakona Ombibeli nEendombwedi daJehova, omushamane waye Steve ka li e shi panda. Steve okwa ti: “Onda li handi kala nda handuka, nda kwatwa kondubo, koukodi nosho yo koutile.” Selma okwa ti: “Nokuli nofimbo inandi hovela okulihonga oshili, osha li shidjuu neenghono kwaame okukala naSteve. Okwa li ha handuka diva. Ashike okwa ka pimbila neenghono konima eshi nda hovela okukonakona Ombibeli.” Ndele mbela oshike sha li sha kwafela Selma?
12 Selma okwa hokolola oshinima shimwe osho a li a hongwa kOndombwedi oyo ya li tai konakona naye, a ti: “Efiku limwe, kanda li nda hala okukonakona Ombibeli. Steve okwa li a denga nge onguloshi ya tetekela molwaashi ina hala ndi twikile okukonakona, nonda li nda nyika oluhodi nonde lietela onghenda. Konima eshi nda hepaululila omumwameme kombinga yaasho sha ningwa po nosho yo omaliudo ange, omumwameme oo okwa li a lombwela nge kutya nandi leshe Ovakorinto votete 13:4-7. Eshi nda mana okulesha, onda li nda hovela okutomhafana handi ti, ‘Steve ke na nande efiku a li a ningila nge oinima ei yopahole.’ Ashike omumwameme okwa li a kwafela nge ndi diladile nawa, a ti: ‘Ove mbela omushamane woye owe mu ningila oinima oyo yopahole lungapi?’ Onda li nde mu nyamukula handi ti, ‘Inandi mu ningila nande oshimwe shomuyo, molwaashi oku na onyanya.’ Opo nee omumwameme okwa pula nge newi la talala ta ti, ‘Selma, olyelye hano mboli a hala okuninga Omukriste pokati keni? Oove ile oSteve?’ Eshi nda mona kutya mboli onda pumbwa okulundulula etaleko lange, onda li nda ilikana kuJehova a kwafele nge ndi kale handi ungaunga naSteve pahole shi dulife shito. Okudja opo, oinima oya ka enda tai lunduluka kanini nakanini.” Steve okwa ka tambula ko oshili konima yomido 17.
NGHEE HATU DULU OKUKWAFELA VAMWE
13, 14. Ongahelipi vamwe meongalo tava dulu okukwafela ovo hava di momaukwaneumbo oo a tukauka palongelokalunga?
13 Ngaashi ashike omume hai tutike edu nohai kwafele oimeno i kule, vahapu meongalo lopaKriste navo ohava kwafele ovo ve li momaukwaneumbo a tukauka palongelokalunga va kale va hafa. Elvina wokuBrasilia okwa ti: “Ohole oyo nda li handi ulikilwa kovamwatate novamwameme oya li ya kwafela nge ndi kale nda pama moshili.”
14 Olukeno nokunakonasha kwoilyo yeongalo otaku dulu okukuma neenghono omitima doilyo yomaukwaneumbo Ovakriste vonhumba oyo ihe li moshili. Omushamane umwe wokuNigeria oo a li a tambula ko oshili konima yomido 13 okudja eshi omukulukadi waye a ninga omwiitaveli okwa ti: “Efiku limwe fimbo twa li molweendo nOndombwedi imwe, ohauto yayo oya li ya teka. Okudja opo, oya li ya ka konga ekwafo kEendombwedi dikwao dopomukunda wopopepi naapo pa tekela ohauto, noda li de tu pa omulele. Oda li de tu pa eyakulo liwa twa fa ashike twa kala tu shaafane nado nale okudja kounona. Pefimbo ashike opo, otwa li twa ulikilwa ohole yopaKriste oyo omukulukadi wange ha lombwele nge alushe.” Omukulukadi umwe wokuEngland oo a ka tambula ko oshili konima yomido 18 okudja eshi omushamane waye a ninga omwiitaveli okwa ti: “Eendombwedi oda li ashike hadi tu shivi atushe tu ka lye omusha pamwe nado, nonda li handi kala ndi udite ouumbo.”c Omushamane vali umwe opo a ningi Ondombwedi womoshilongo osho tuu osho, okwa ti: “Ovamwatate novamwameme ova li have uya oku tu talela po ile ve tu shive komaumbo avo, nonda li nda mona kutya ove na ko nasha nafye shili. Onda li nda didilika okunakonasha kwavo unene tuu pefimbo opo nda li moshipangelo. Vahapu ova li have uya okutalela nge po.” Mbela naave ito dulu okukonga eemhito u kale ho ulikile oilyo yomaukwaneumbo oyo ihe li moshili okunakonasha kwoye?
15, 16. Oshike tashi dulu okukwafela omwiitaveli a kale a hafa nonande oilyo youkwaneumbo wavo inai tambula ko oshili?
15 Ndele oushili oyoo kutya haokaume aveshe kopahombo, ounona, ovadali ile ovapambele vakwao ovo vehe fi ovaitaveli hava tambula ko oshili, nokuli nonande Ovakriste nava kendabale okukala have lihumbata nawa nohave va udifile nelungi. Vamwe ohava kala vehe na ohokwe ile va twikile oku va pataneka nonyanya. (Mat. 10:35-37) Ashike ngeenge Ovakriste ova twikile okuulika omaukwatya opaKriste, otashi dulika shi ka etife oidjemo iwa. Omushamane umwe oo lwanima a ka ninga omwiitaveli okwa ti: “Ngeenge omwiitaveli ta ulikile kaume kaye kopahombo omaukwatya oo mawa, iha kala e shii lela kutya ohashi kumu ngahelipi omadiladilo nomutima wamukwao. Onghee hano, ino fya ounye okukwafela kaume koye kopahombo oo ehe fi omwiitaveli.”
16 Omukriste ota dulu okukala a hafa nokuli nonande oshilyo shoukwaneumbo inashi ninga omwiitaveli. Pashihopaenenwa, omumwameme umwe oo a kala ta ningi eenghendabala a kwafele omushamane waye a tambule ko etumwalaka lOuhamba oule womido 21, okwa ti: “Ame ohandi kaleke po ehafo lange mokuninga eenghendabala ndi hafife Jehova, mokukala omudiinini kuye nosho yo mokulonga noudiinini opo ndi kale nda pama pamhepo. Okukala handi kufa ombinga alushe momalipyakidilo opamhepo, ngaashi okuninga ekonakono lopaumwene, okuya kokwoongala, moilonga yomomapya nosho yo okukwafela vamwe meongalo, okwa kwafela nge ndi ehene popepi elela naJehova nosha amena omutima wange.” — Omayel. 4:23.
INO FYA OUNYE!
17, 18. Oshike tashi dulu okukwafela Omukriste a kale e na etimaumbwile nokuli nonande oukwaneumbo wavo owa tukauka palongelokalunga?
17 Ngeenge ou li Omukriste omudiinini ndele oho di moukwaneumbo wa tukauka palongelokalunga, ino fya ounye. Dimbuluka kutya Jehova ‘ita ka ekelashi ovanhu vaye omolwedina laye linene.’ (1 Sam. 12:22) Jehova ota ka kala pamwe naave ngeenge ito mu efa. (Lesha 2 Omafimbo 15:2.) Onghee hano, ‘hafela Omwene, Ondjila yoye i tula meke laye, u mu lineekele.’ (Eps. 37:4, 5) ‘Diinina okwiilikana’ nokukala we lineekela kutya Tate yetu womeulu omunahole ote ku kwafa u dule okulididimikila omaudjuu aeshe. — Rom. 12:12.
18 Kala ho indile Jehova e ku pe omhepo yaye iyapuki opo u dule okuxumifa komesho ombili moukwaneumbo weni. (Heb. 12:14) Ngeenge owa ningi ngaho, otashi dulika u ke linyengife omitima doilyo youkwaneumbo weni oyo ihe fi ovaitaveli ndele tai tambula ko oshili. Shimha wa kala to ‘ningi ashishe okufimanekifa Kalunga’ oto ka kala wa hafa noto ka kala u na ombili yokomutima noyopamadiladilo. (1 Kor. 10:31) Ndele itashi hekeleke tuu okushiiva kutya ope na yo ovamwatate novamwameme meongalo lopaKriste ovo tava dulu oku ku yambidida!
[Omashangelo opedu]
a Omadina oo hao ovanhu ovo lelalela.
b Omayele omuyapostoli inaa kelela ehengano, ile tu tye, etopoko ngeenge omunhu ota monifwa oixuna neenghono. Omunhu oye mwene e na okuninga etokolo olo, ashike ola kwata moiti. Tala membo ‘Likalekeni mohole yaKalunga,’ epandja 220-221.
c Omishangwa inadi dilika okulya pamwe nomunhu oo ehe fi omwiitaveli. — 1 Kor. 10:27.
[Efano pepandja 28]
Kala ho kongo eemhito tadi wapalele opo u yelife eitavelo loye
[Efano pepandja 29]
Kala u na ko nasha nookaume kopahombo ovo vehe li moshili