Mbʉnji dyi, Bi 9 ddo 12
I dz’ djó lo thika ke øni ø.—1 Ko. 7:31.
Achuni kiasi na kʉ ná ke. Adhuri ni tsó: ‘Ndrŭ ká adi ma nja kiasi na kʉ ná ke i nì? Inga ndrŭ ká adi ma nja nzɨ adi ndidhó lo thí ø ná ke, nzɨ dhó lo ronga d’ani inga kpakpa djǒ dyu ná ke? Ma ká adi riji nja ndrŭ njí ritsi ma jiri ri njini nari bbai dhé? Inga ma ká adi nja ndrŭ dhó lo rr nì ndirigoti ma gba ma tso kpa ji ná lo na ngbà ri ka ró?’ Ngbá ngatsi ma ko kʉ kiasi na nari adi ngbá ngatsi ma ko Yova ma, Yesu ma na dyø nari dhǒ. Ringani ko é kiasi na kodhó hali ø ndi thí ná saa na. Føri bbai lo ø ndi thí nari ka ndi liri ko bani nzá djo ko ddienga ná kpakpalo na. Loroji na, njaro ko ka ko bani afya dhi kpakpalo na nzá djo ko ddienga ná saa na. Inga mbø badha dhi lo ma, politiki nǎ lo ma na ka ndi ø ndi thika chʉ nari ka ndi liri kodhó maisha ngʉ kpakpa. (Muh. 9:11) Tengenezo nǎ kodhó njí thí øni nari ma ka ndi bbʉ kpakpalo ko dho ddi. Ri ka ndi kaka ko gba ko tso kodhó ø hali na njati ko dyø 4 kʉ ná i lo ró: (1) auri u kpadjo nidhó hali kʉ njonjo, (2) anja nidhó gosi ná ddo, (3) ali ni thí bblo kʉ ná lo djo ndirigoti (4) adi nja ndrŭ tsotso kó. w23.07 21-22 §7-8
Zanji dyi, Bi 9 ddo 13
Ni kʉ bbo pli na mana kʉ ná ke.—Da. 9:23.
Nabi Danieli ngʉe jadda, Babiloni nǎ kpa rangʉe ke na prizo na da ngʉe ke abbá ro ná ngø na ná saa djo. Ro, Babiloni nǎ bbobbonga nanga kengʉeni bbo Danieli dzá lo dho. Kpa njangʉeri ke nyǒ djó nga tsetse ndirigoti ke ka ndi é bbo na mana kʉ ná familia nǎ ro ndi si ro. (1 Sa. 16:7) Føri dho, Babiloni nǎ kpa bbʉngʉe mazoezi ke dho ndiro ke di njínji pi bbá d’e. (Da. 1:3, 4, 6) Yova nzá jingʉe Danieli, ke d’ani inga ke bbo na mana kʉ ná njínji pi bbá nari dho ri, ro ke vʉngʉeri ndi é bblo kʉ ná jadda ke nari dho. Føri dho, Yova pongʉeri Danieli kʉ ddiddi Noa ma, Yobu ma na bbai nari ngʉe chøchø 20 Danieli dhó cho ngʉeri. Ndirigoti Yova njangʉe fø jadda ke chølo dhi ke cho bí kana njingʉe njí ndi dho chi ndima tøni ro ná kpa Noa ma, Yobu ma na bbai. (Mwa. 5:32; 6:9, 10; Yob. 42:16, 17; Eze. 14:14) Ndirigoti Yova rangʉe anzi Danieli ndi ji nari na kedhó maisha lu nǎ.—Da. 10:11, 19. w23.08 2 §1-2
Yenga dyi, Bi 9 ddo 14
Aneri ni famu ri dzá dʉnga ma, danga ma, arø ra ná danga ma, atsɨ tsu ná danga ma na kaka nari bbai.—Efe. 3:18.
Njati ni jiri ni dzí ddikpa dza ró, ni ka ni jiri ni chu njonjo kʉ ná lo ri djo. Ko ka ko njí fø di ná lo Biblia ko zø ndirigoti ri nǎ lo nanga ko ne ná saa na. Njati ni di ngazø lele ró, ni ka ni chu dhʉdhʉ kʉ ná lo dhé, føri kʉ “Mungu dzá takatifu kʉ ná lo nǎ dhʉdhʉ kʉ ná lo.” (Ebr. 5:12) Ro, ni dho ringani ni bbí dza lu ndiro ni chu lo bbo ri djo d’e nari bbai, ni dhó lo uri ni ne Biblia nǎ lo nanga li ni li ni dyu ro ndirigoti ni famu ri bblo. Biblia nǎ lo nanga ni ka ni ne bblo pli ná ddikpa chu kʉ, adi ngbaribbai ma ri nǎ nja lo tso nju nja ngana kʉ ná lo na nari ne ni chu. Anji kpakpanga ni famu ni ká u ngbá bbʉbbʉlo nari, ndirigoti fø lo kʉ bbʉbbʉ nari ká ni u addudho ma nari maddi. Ndiro ko famu Mungu dzá lo nǎ njonjo kʉ ná lo bblo d’e, ringani ko ne Biblia nǎ bbʉbbʉlo nanga li ko li ko dyu ro. Paulo jangʉeri Wakristo ngʉe na ndi djoi ma, ndi vei ma na dho kpa ne Mungu dzá lo nǎ bbʉbbʉlo nanga li ndima li ndima dyu ro ndiro “kpa famu ri dzá dʉnga ma, danga ma, arø ra ná danga ma, atsɨ tsu ná danga ma na kaka nari bbai d’e. Føro, kpa ka ndima lie ndima “dherr ndirigoti ndima tøni kprɨ” ndima dhó udha djo. (Efe. 3:14-19.) Ringani ko ma njiri fø ddi. w23.10 18 §1-3