Ohinga mar Jarito LAIBRARI E INTANET
ohinga mar jarito
LAIBRARI E INTANET
Dholuo
  • MUMA
  • BUGE
  • MIKUTANO
  • Jonathan ne Jachir Kendo Nomakore gi Jehova kod Daudi
    Weche Minyalo Puonjori e Muma
    • Jonathan gi ng’at ma ting’one ligangla

      SULA MAR 42

      Jonathan ne Jachir Kendo Nomakore gi Jehova kod Daudi

      Jonathan ma ne en wuod Saulo maduong’ ne en jalweny ma jachir. Nitie kinde ma Daudi nowacho ni Jonathan ne timo gik moko piyo ka otenga, kendo ni noratego ka sibuor. Chieng’ moro, Jonathan ne oneno jolweny moko mag Jo-Filistia e wi got. Ne onyiso ng’at ma ne ting’onega ligangla niya: ‘Wabiro monjogi mana ka Jehova omiyowa ranyisi. Ka Jo-Filistia onyisowa ni waidh malo, koro wang’eyo gima onego watim.’ Jo-Filistia nogoyo koko niya: ‘Idhuru mondo watieku!’ Omiyo, Jonathan gi ng’at ma ne ting’one ligangla ne oidho ma ginego jolweny 20 mag Jo-Filistia.

      Jonathan miyo Daudi gige moko

      Nikech Jonathan e ma ne en wuoyi makayo e od Saulo, en e ma nonego obed ruoth bang’ Saulo. Kata kamano, Jonathan ne ong’eyo ni Jehova ne oseyiero Daudi mondo e ma obi obed ruoth bang’ Saulo, kendo ne ok omako kode sigu. Jonathan gi Daudi ne obedo osiepe ahinya. Ne gisingore ni ne gidhi bedo gimoro achiel. Jonathan ne omiyo Daudi lawe, liganglane, aserene, kod msibe mondo onyis ni adier Daudi ne en osiepne ma ti ma ta.

      Ka ne Daudi oringo nikech Saulo, Jonathan nodhi ire mowachone niya: ‘Bed gi teko, kik iluor. Jehova oseyieri mondo ibed ruoth. Kata mana wuonwa be ong’eyo mano.’ Donge diher bedo gi osiep maber kaka Jonathan?

      Jonathan ne konyoga Daudi kata obedo ni nong’eyo ni timo mano ne nyalo kelo hinyruok kata tho ne en owuon. Nong’eyo maber ni Ruoth Saulo ne dwaro nego Daudi, kata kamano, pod ne owacho ne ruoth niya: ‘Biro bedo richo maduong’ kinego Daudi, nikech onge gima otimo marach.’ Saulo ne iye owang’ matek ndi. Bang’ higni moko, Saulo gi Jonathan ne otho e lweny.

      Bang’ ka Jonathan ne osetho, Daudi ne omanyo Mefibosheth ma ne en wuod Jonathan. Ka ne Daudi oyude, ne onyise kama: ‘Nikech wuonu ne en osiepna ahinya, abiro riti e ngimani duto. Ibiro dak e oda kae, kendo ibiro chiemo koda e mesana.’ Daudi ne wiye ok owil gi osiepne ma Jonathan.

      “Uherru ng’ato gi ng’ato mana kaka aseherou. Onge ng’at ma nigi hera maduong’ ma loyo ma: ni ng’ato chiwo ngimane nikech osiepene.”​—Johana 15:12, 13

      Penjo: Ere kaka Jonathan ne onyiso ni ne en jachir? Ang’o ma Jonathan ne otimo ma nyiso ni ne omakore gi Jehova kaachiel gi Daudi?

      1 Samuel 14:1-23; 18:1-4; 19:1-6; 20:32-42; 23:16-18; 31:1-7; 2 Samuel 1:23; 9:1-13

  • Richo ma Ruoth Daudi Notimo
    Weche Minyalo Puonjori e Muma
    • Janabi Nathan rieyo Ruoth Daudi

      SULA MAR 43

      Richo ma Ruoth Daudi Notimo

      Ka ne Saulo otho, Daudi ne obedo ruoth. Ne en jahigni 30. Bang’ ka nosebedo ruoth kuom higni moko, notimo gimoro marach ahinya. Chieng’ moro godhiambo ka ne en malo e wi tado, nopo koneno dhako moro ma jaber. Daudi ne onono mi oyudo ni dhakono ne nyinge Bathsheba, kendo ni ne en chi jalweny miluongo ni Uria. Daudi nooro wach mondo oluongne Bathsheba. Ka nobiro, Daudi nonindo kode mi omako ich. Daudi notemo pando gima notimono. Nonyiso jatend lweny mondo oket Uria nyime sama gikedo, kendo ni jolweny mamoko odog chien mondo jowasikgi oneg Uria. Ka noseneg Uria e lweny, Daudi ne okendo Bathsheba.

      Ruoth Daudi lemo kokwayo Jehova mondo owene richone

      Jehova ne oneno gik maricho ma ne otimorego te. Ne odhi kawo okang’ mane? Ne ooro janabi Nathan ir Daudi. Nathan ne owacho ne Daudi kama: ‘Jamwandu moro ne nigi rombe mang’eny, to ne nitie ng’at moro modhier ma ne nigi rombo achiel kende ma ne ohero ahinya. Jamwanduno ne omayo ng’at modhierno rombone achielno.’ Daudi iye ne owang’ matek, mi owacho niya: ‘Jamwanduno onego otho!’ Nathan nonyiso Daudi niya: ‘In e jamwanduno!’ Daudi ne owinjo malit ahinya e chunye, mi onyiso Nathan niya: “Asetimo richo e wang’ Jehova.” Richo ma Daudi notimono nokelone chandruok mang’eny kaachiel gi joode. Kata obedo ni Jehova ne okumo Daudi, pod ne oyiene dhi nyime bedo mangima nikech noyie kethone, kendo ne obolore.

      Daudi ne gombo ahinya gero ne Jehova hekalu, to Jehova ne oyiero wuod Daudi ma nyinge Solomon mondo e ma bang’e oger hekaluno. Daudi ne ochako iko gik ma ne dhi konyo Solomon gero hekalu. Nowacho niya: ‘Jehova owinjore gi hekalu mondisore maber. Nikech Solomon pod tin, abiro konye iko gik mobiro tiyogo e gero hekalu.’ Daudi nochiwo pesane mang’eny ahinya mondo obi otigo e gedo. Noiko jotich molony. Nochoko dhahabu gi mula, kod bepe ma wuok Turo gi Sidon. Ka ne ochiegni tho, nomiyo Solomon plan mar gero hekaluno. Nonyiso Solomon kama: ‘Jehova nonyisa mondo andikni plan-ni. Jehova biro konyi. Kik iluor. Bed gi teko kendo iti gi kinda.’

      Daudi lero ne Solomon plan mar gero hekalu

      “Ng’at ma pando richone ok nodhi maber, to ng’at ma hulo richone kendo weyogi ibiro kechi.”​—Ngeche 28:13

      Penjo: Daudi notimo richo mane? Daudi nokonyo Solomon e yo mane?

      2 Samuel 5:3, 4, 10; 7:1-16; 8:1-14; 11:1–12:14; 1 Weche mag Ndalo 22:1-19; 28:11-21; Zaburi 51:1-19

Buge mag Dholuo (1993-2025)
Toka
Ingia
  • Dholuo
  • Shiriki
  • Kaka Daher
  • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
  • Chikewa
  • Rito Weche
  • Mpangilio wa Faragha
  • JW.ORG
  • Ingia
Shiriki