Watchtower ONLINE L̦ÃIBRÃRE
Watchtower
ONLINE L̦ÃIBRÃRE
Kajin M̦ajel̦
O̦
  • N̦
  • n̦
  • M̦
  • m̦
  • L̦
  • l̦
  • O̦
  • o̦
  • BAIBÕL̦
  • BOK IM KEIN KATAK
  • KWEILO̦K KO
  • kl katak 2 p. 12-22
  • Book Eo Ej Kwalok Jelãlokjen Eo Kin Anij

Ejjañin wõr pija in ilo tõre in.

Jol̦o̦k bõd, ewõr juon problem ej kõm̦m̦an an jab jo̦ pija in.

  • Book Eo Ej Kwalok Jelãlokjen Eo Kin Anij
  • Jelãlokjen eo Ej Tellok ñan Mour Indio
  • Unin Tõl Jidikdik Ko
  • Katak ko Jet
  • TA KOBBAN BIBLE EO
  • KWOMAROÑ KE LIKI BIBLE EO?
  • EJEJJET IM TELLOKIN LIKI
  • JUÕN BOOK IN KANAN
  • “KOMIN MAKO” KIN JELÃLOKJEN EO KIN ANIJ
  • Katak ko Remol Me Rej Kabuñburuen Anij
    Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jeova—2005
  • Baibõl̦ eo Ej Juon Menin Letok jãn Anij
    Ta eo Baibõl̦ Ej Lukkuun Katakin Kõj?
  • Bible eo Ej Lukkun jen Anij Ke?
    Kwo Maroñ Mour Indrio ilo Paradise ion Lõl
  • Kwõmaroñ Ke Lõke Baibõl̦ Eo?
    M̦õn̦õn̦õ kõn Mour ñan Indeeo!​—Kein Katak Baibõl̦
Ebar Wõr
Jelãlokjen eo Ej Tellok ñan Mour Indio
kl katak 2 p. 12-22

Katak 2

Book Eo Ej Kwalok Jelãlokjen Eo Kin Anij

1, 2. Etke jej aikwiji tel eo an Ri Kõmanmõn eo ad?

EJ menin kõmmanwa bwe Ri Kõmanman eo ad ilo yokwe en kar letok juõn book in kamelele im tel ñan armij. Im kwojjab errã ke bwe armij rej aikwij bõk ialin tel?

2 Elõñlok jen 2,500 yiõ ko remotlok, juõn ri kanan im ri jeje bwebwenato ear je: “Ejjab ñan armij eo ej etetal bwe en beek buñten neen.” (Jeremiah 10:23, New World Translation) Rainin, mol in nan kein ralikarlok jen mokta. Eindein, ri bwebwenato William H. McNeill ear kile: “Men ko armij ro rar iioni ion lal in kar obrak wõt enañin aolep ien kin uwõta im bwoktak ko ilo jukjuk im bed eo air.”

3, 4. (a) Ewi wãwen eo emõn ñan katak Bible eo? (b) En ewi wãwen ad naj wõnmanlok im etale Bible eo?

3 Bible eo ej kabwe aolep aikwij ko ad kin tel eo ekeie. Mol, elõñ elap air bwilõñ ñe rej jino etale Bible eo. Elap book in, im ewõr jet mõttan ko ie rebin ñan melele kaki. Ak elañe kar lewõj juõn pepa in kien eo emwij kõlajrak kin ta eo kwoj aikwij kõmmane bwe kwon bõk juõn menin jolet eo eaorõk, kwo ban kar bõk am ien ke bwe kwon kanuij etale? Elañe kwar lo bwe jet ian nan ko ie rar bin ñan am melele, ealikar kwonaj kar bõk jibañ jen juõn eo ewõr an iminene ilo menin. Etke kwojjab etale Bible eo kin ejja lemnak in wõt? (Jerbal 17:11) Tokjen menin elaplok jen juõn menin jolet kin mweiuk. Einwõt emwij ad katak ilo jebta eo mokta, jelãlokjen eo kin Anij emaroñ tellok ñan mour indio.

4 Jen etale book eo ej kwalok kin jelãlokjen eo kin Anij. Mokta jenaj etale Bible eo ilo tukaduin. Inem jenaj konono kin un ko unin an elõñ armij ro im rar bõk melele ko, tõmak bwe ej kakõrmol in Nan in Anij.

TA KOBBAN BIBLE EO

5. (a) Ta kobban Jeje ko ilo kajin Hebrew? (b) Ta kobban Jeje ko ilo kajin Greek?

5 Ilo Bible eo ewõr 66 book ko ilo ruo mõttan, ekkã naetair Kallimur eo Mokta im Kallimur eo Ekãl. Enañin aolep book ko 39 ilo Bible kar jei elaptata ilo Hebrew im 27 ilo Greek. Jeje ko ilo Hebrew, jen Genesis ñan Malachi, rej kamelele kin ien kõmanmõn im jinoin bwebwenato an armij iumin 3,500 yiõ ko. Ilo ad etale mõttan Bible in, jej katak kin wãwen Anij ear jerbal ibben Ri Israel ro​—jen ien eo rar lotak einwõt juõn ailiñ ilo century (jibuki yiõ ko aetokin) eo kein ka 16 B.C.E. ñan century eo kein ka 5 B.C.E.a Jeje ko ilo Greek, ej kitibuj book in Matthew ñan Revelation, im rej jitõñlok ñan katak ko im jerbal ko an Jesus Christ im ri kalor ro an ilo century eo kein ka juõn C.E.

6. Etke jej aikwij katak aolepen Bible eo?

6 Jet rej ba bwe “Kallimur eo Mokta” ej ñan Ri Jew ro im “Kallimur eo Ekãl” ej ñan Ri Christian ro. Ak ekkar ñan 2 Timote 3:16, “jeje ko otemjej emwij letok kin kakõrmol an Anij, ej bareinwõt or tokjeir.” Kin men in, katak eo ejimwe kin Jeje Ko naj aikwij kitibuj aolepen Bible eo. Ilo mol, mõttan kein ruo rej rejetak don, rekwon ñan kalikar unleplep in Bible eo.

7. Ta unin tel eo ilo Bible eo?

7 Bõlen emwij am bed ilo ien jar an kabuñ ko iumin elõñ yiõ ko im kwar roñ air konono Bible eo. Ak kwomaroñ kar make konono jet mõttan ko jen e. Kwar jelã ke bwe Bible eo ewõr juõn tõrej ie jen Genesis lok ñan Revelation? Aet, juõn unin tel eo ej ãje Bible eo ibben don. Ta unin tel in? Ej ñan kamol jimwe eo an Anij ñan iroij ion armij ro im wãwen karõk in yokwe eo an enaj tõbrak ikijen Ailiñ eo an. Tokelik, jenaj lo ewi wãwen an naj Anij kajejjet kitien karõk in.

8. Ta eo Bible ej kwalok kin kadkadin Anij?

8 Kobatok ibben an kalikar karõk eo an Anij, Bible eo ej kwalok kadkadin. Ñan wanjoñok, jej katak jen Bible eo bwe Anij ewõr an eñjake im jokãlet ko jej kõmmani rej jelet e. (Sam 78:40, 41; Jabõn Kennan Ko 27:11; Ezekiel 33:11, NW) Sam 103:8-14 ej ba bwe Anij “e kanuij tiriamo im joij wõt; erumij An illu im E mweie kin tiriamo kake.” Ej tiriamo kake kij, kin an ‘kememej bwe kij bũñalñal wõt’ im naj jeblak ñan e ñe jemij. (Jenesis 2:7; 3:19) Kadkad ko kadkadin rekabwilõñlõñ! Ejjab kain Anij rot eo in kwokõnan kabuñ ñan e ke?

9. Ewi wãwen Bible eo ej kalikar karõk ko an Anij, im ewi wãwen ad maroñ bõk tokjen jen jelãlokjen rot in?

9 Bible eo ej letok melele ko ralikar kin karõk ko an Anij. Jet ien rej walok einwõt kien ko. Bõtab, ekkã air walok ikijen nan in kaiñi ko im ralikar ilo mour. Anij ear karõk ñan jei jet ian men ko rar walok ilo bwebwenato in etto in Israel ñan jibañ kij. Bwebwenato kein remol rej kalikar ta eo ej walok ñe armij ro rej jerbal ekkar ñan karõk ko An Anij, im bareinwõt jemlok ko rekaburomõjmõj ñe rej lor ial ko air make. (1 Kiñ Ro 5:4; 11:4-6; 2 Kronikel 15:8-15) Ad readi bwebwenato kein remol enaj lukkun jelet buruõd. Elañe jej pijaiki bwebwenato kein ilo lemnak ko ad jenaj maroñ kile wãwen eo jej einwõt ir. Ilo wãwen in, jenaj bõk tokjen joñok ko remõn im jeor jen aujid ko rar karel ri nana ro. Bõtab, kajitõk in eaorõk ej aikwiji juõn uak: Ewi wãwen ad jelã bwe men ko jej konono kake ilo Bible eo rej lukkun kakõrmol in Anij?

KWOMAROÑ KE LIKI BIBLE EO?

10. (a) Etke jet rej watõk bwe Bible eo emotlok ien ko an? (b) Ta eo 2 Timote 3:16, 17 ej kejelãik kij kin Bible eo?

10 Bõlen emwij am kile bwe elõñ book in kakabileklek ko rej mor lokin jejjo wõt yiõ ko. Ta kin Bible eo? E kanuij to an bed, im enañin 2,000 yiõ ko remotlok jen ien eo kar jei nan ko eliktata ie. Kin menin, jet rej ba ejjab ekkar ñan ien kein ad. Ak elañe Bible eo ej jen Anij, nan in kakabilek ko ie ren kar jejjet wõt ien otemjej meñe etto an bed. Jeje ko ren kar wõr wõt “tokjeir kin katakin, im kowe, im kajime, im kajelaik armij ilo kwojarjar; bwe armij korijeran Anij en wãppen im emwij kõkõmõnmõn e ñõn jerbal emõn otemjej.”​—2 Timote 3:16, 17.

11-13. Etke jemaroñ ba bwe Bible eo ejejjet ñan ran kein ad?

11 Ilo ad lukkun etale ealikar bwe nan in kaiñi ko ilo Bible rej jerbal wõt rainin einwõt air kar jerbal ke rar jeje ilo jinoin. Ñan wanjoñok, ñe ej itok ñan wãwen armij, Bible eo ej kwalok melele ko rejejjet im rekkar ñan kajjojo ebeben in armij. Ebidodo ad kile menin ilo Katak eo an Jesus ion Tol eo, im ej walok ilo book in Matu, jebta 5 ñan 7. Katak in ear lukkun jelet ri tel in India eo mokta, Mohandas K. Gandhi. Ewõr ennan kin ien eo ear jiroñ juõn ri utiej in Britain: “Ñe ailiñ eo am im eo aõ renaj koba ibben don ikijen katak an Christ etan Katak ion Tol eo, jenaj lo mejelan jab abañ ko an ailiñ ko ad wõt ak bareinwõt ko an aolepen lal in.”

12 Jeban bwilõñ kin an armij ro reel kin katak ko an Jesus! Ilo Katak eo an ion Tol eo, ear kwalok ñan kij ial in mõnõnõ eo emol. Ear kameleleik wãwen kamadmõde akwel ko. Jesus ear letok katak eo kin wãwen jar. Ear kalikar lemnak eo emeletlet tata kin mweiuk ko im ear letok kien eo Golden Rule kin juõn kõtan emõn ibben ro jet. Bar jet ian katak ko ear kwalok kaki kar kin wãwen kile ri kabuñ waan im wãwen bõk juõn ilju ejokane.

13 Ilo Katak eo ion Tol eo im ilo page ko jet mõttan, ealikar an Bible eo jiroñ kij kin ta eo jen im jen jab kõmmane bwe en emõnlok ad bed ilo mour. Joñan an keie katak ko an ear kamakit juõn ri kaki bwe en ba: “Meñe ij juõn counselor in high-school im ewõr aõ degree in bachelor im master im emwij aõ readi elõñ book ko kin mental health im psychology, Ij kab kile bwe nan in kaiñi ko jen Bible eo kin belele eo ejerammõn, kilen jibañ ro emõn dettair im wãwen tõbar im debij wõt ro jerad, elaplok an emõn jen jabdewõt men iar readi ak katak kake ilo college.” Kobatok ibben an keie im ekkar ñan ran kein ad, jemaroñ liki Bible eo.

EJEJJET IM TELLOKIN LIKI

14. Ta eo ej kamol bwe Bible eo ejejjet ikijen science?

14 Meñe Bible eo ejjab juõn book in science, ejejjet ñan science. Ñan wanjoñok, ilo ien eo ke enañin aolep rar tõmak bwe lal ear jeban wõt juõn, ri kanan eo Isaiah ear kennan kake einwõt juõn “dolul” (Kajin Hebrew, chugh, im melele eo ijin ej kin “juõn ball”). (Aiseia 40:22) Elõñ rar jab errã kin melele in bwe lal kar einwõt juõn ball edolul mae elõñ thousand yiõ ko elikin ran ko an Isaiah. Bar juõn, Job 26:7​—eo kar jeje elõñlok jen 3,000 yiõ ko remotlok​—ej ba bwe Anij ej “totoik lõl ion ejelok men.” Juõn ri etale Bible eo ear ba: “Wãwen an kar Job jelã kin mol eo, me ealikar ibben ro rej ekkatak kin iju ko, bwe lal ej make toto ilo mejatoto, ejjab juõn kajitõk ebidodo uake ibben ro im rej karmijete bwe Jeje Ko Rekwojarjar rej kakõrmol in Anij.”

15. Ewi wãwen liki eo ad ilo Bible eo ej laplok wõt ikijen wãwen kar jeje?

15 Wãwen jeje im jej loi ilo Bible ebar kakajur ad liki book in jen-etto. Einjuõn jen inoñ ko, bwebwenato ko kar jei ilo Bible rej kwalok kin lukkun armij ro im rej kajejjet ien ko. (1 Kiñ Ro 14:25; Aiseia 36:1; Luk 3:1, 2) Im meñe ri jeje ro in etto enañin aolep ien rar kwalok kin anjo ko an ri tel ro air ilo le jen joñan im rar noje ien air luuj im bwid ko air, ri jeje Bible ro rar kwalok ilo jimwe im mol​—bar kin bwid ko air make renana.​—Bwinbwin 20:7-13; 2 Samuel 12:7-14; 24:10.

JUÕN BOOK IN KANAN

16. Ta menin kamol eo elaptata im ej kamol bwe Bible eo ej kakõrmol in Anij?

16 Kanan ko rejejjet rej kamol bwe Bible eo ej jen Anij. Ewõr ilo Bible eo elõñ kanan ko emwij air jejjet kitieir ilo tibdikiir. Ealikar, bwe armij make reban kar kõmmane menin. Inem, ta eo, ej bed ilikin kanan kein? Bible eo make ej ba bwe “ejelok nan in drikanij e ar itok kin ankil an armij: a armij r’ar konono jen Anij, kin an Jitõb Kwojarjar kokononoik ir,” ak kajur eo ejerbal an Anij. (2 Piter 1:21) Jen etale jet joñok ko.

17. Kanan et ko rar kalikar buñ eo an Babylon, im ewi wãwen rar jejjet kitieir?

17 Buñ eo an Babylon. Isaiah im Jeremiah rar jimor kanan kin buñ eo an Babylon ñan Ri Media im Ri Persia ro. E menin bwilõñ, bwe kanan eo an Isaiah kin ien in kar jeje kake enañin 200 yiõ ko moktalok jen ien eo kar bõk anjo ion Babylon! Kanan kein tok rej mõttan bwebwenato ko an lal: kar kõmõrãiki River Euphrates ilo air ukõte ialin den eo ñan juõn jikin den armij rar kõmmane (Aiseia 44:27; Jeremiah 50:38, NW); rar jerwane air kili kejam ko in River eo an Babylon (Aiseia 45:1); im anjo eo ikijen juõn iroij etan Cyrus.​—Aiseia 44:28.

18. Ewi wãwen an kar kanan eo ilo Bible jejjet kin jutak im buñ eo an “king in Greece”?

18 Jutak im buñ eo an “king in Greece.” Ilo juõn vision, Daniel ear lo juõn goat koman ear dibõje juõn sheep koman im bwiloke doon ko ruo an. Inem, doon eo elap an goat eo ear bwilok, im emen doon ko rar binej jenkwon. (Daniel 8:1-8, NW) Kar kameleleik Daniel: “Sheep koman eo kwar loe im ewõr ruo doon ko ej jutak kin king ro in Media im Persia. Im goat koman eo ekolol ej jutak kin king eo in Greece; im kin doon eo elap ikõtan mejen, ej jutak kin king eo moktata. Im ke emwij bwiloke, eliktata ear jutak emen jen e im binej jenkwon, ewõr emen ailiñ ko renaj jutak jen ailiñ eo an, ak jab kin kajur eo an.” (Daniel 8:20-22, NW) Kanan in ear jejjet, enañin rubuki yiõ ko tokelik, ke “king in Greece,” Alexander eo Elap, ear anjo ion ailiñ eo im ruo-doonin, Ailiñ eo an Medo-Persia. Alexander ear mij ilo 323 B.C.E. im lokin jet ien general ro an emen rar binej jenkwon. Bõtab, ejelok juõn iair im ear tõbar joñan kajurin ailiñ eo an Alexander.

19. Ta kanan ko rar jejjet ilo Jesus Christ?

19 Mour eo an Jesus Christ. Jeje ko ilo kajin Hebrew ewõr kanan ko im rar jejjet ilo ien eo ke Jesus ear lotak, kwalok nan, mij, im jerkakbiji. Ñan wanjoñok, elõñlok jen 700 yiõ ko lok iman, Micah ear kanan bwe Messiah eo, ak Christ, en kar lotak ilo Bethlehem. (Micah 5:2, NW; Luk 2:4-7) Isaiah, eo ear mour ilo ejja ien eo an Micah ear kanan kin wãwen naj deñõte im emmõje Messiah eo. (Aiseia 50:6; Matu 26:67) Limabuki yiõ ko lok iman, Zechariah ear kanan bwe renaj ketak Messiah eo kin jilñul mõttan silver. (Zechariah 11:12, NW; Matu 26:15) Elõñlok jen juõn thousand yiõ ko imanlok, David ear kamelele kin wãwen ien mij eo an Jesus Messiah eo. (Sam 22:7,8, 18; Matu 27:35, 39-43) Im lima buki yiõ ko lok iman, kanan eo an Daniel ear kalikar ien eo ñe Messiah eo enaj walok, aetokin ien an kwalok nan im ien mij eo an. (Daniel 9:24-27, NW) Erkein jet ian mõttan kanan ko im rar jejjet ibben Jesus Christ. Kwonaj lo tokjen am readi men ko jet kin e tokelik.

20. An jejjet im wãppen kanan ko otemjej ilo Bible en kar letok bedbed in liki rot?

20 Elõñ kanan ko jen-etto ilo Bible emwij kajejjet kitieir. ‘Ak,’ kwomaroñ kajitõk, ‘ewi wãwen an menin jelet aõ mour?’ Eokwe, elañe juõn ear jiroñ yuk kin mol eo iumin elõñ yiõ ko, en kar mõkaj ke am bere e kin an ba juõn men ekãl? Jaab! Ilo aolepen Bible eo Anij ear kwalok wõt kin mol. Melele in en kar jab kabin ke am liki men ko Bible eo ej kallimur kaki, einwõt kin kanan ko kin Paradise eo ilal me enaj itok? Ilo mol, jemaroñ bõk ejja liki eo wõt kar ibben Paul, juõn ian ri jilek ro an Christ ilo century eo kein ka juõn, eo ear je bwe ‘Anij eban riõp.’ (Taitõs 1:2) Bar juõn, ñe jej etale Jeje ko im kajerbali katak ko an, jej kajerbal meletlet rot eo im armij ro reban tõbare make iair, kinke Bible eo wõt ej kalikar meletlet eo an Anij im ej tel ñan mour indio.

“KOMIN MAKO” KIN JELÃLOKJEN EO KIN ANIJ

21. Kwon kar et elañe jet ian men ko kwoj katak jen Bible eo ebin melele kake?

21 Ilo am katak Bible eo, kwonaj tõbar melele ko reinjuõn jen ko kwar katak ilo ien ko lok mokta. Kwonaj maroñ kile bwe jet ian manit ko kwo kin kautieji rejjab kabuñburuen Anij. Kwonaj katak bwe kien ko an Anij kin men ko rejimwe im men ko rebwid reutiejlok jen iminene in anemkwoj ko an lal. Menin emaroñ lukkun bin ilo jinoin. Ak kijenmij wõt! En tiljek am etale Jeje ko ñan am maroñ lo jelãlokjen eo kin Anij. Kile wõt bwe kakabilek ko an Bible eo renaj maroñ kalikar juõn aikwij ñan kõmman oktak ilo wãwen lemnak im jerbal ko am.

22. Etke kwoj katak Bible eo, im ewi wãwen am maroñ jibañ ro jet melele menin?

22 Ro jeram im ro nukum rebake yuk remaroñ jumae am katak Bible eo, ak Jesus ear ba: “Inem ro otemjej renaj kwalok Iõ iman mejen armij, I naj bareinwõt kwalok ir iman mejen Jema ej ber i lõñ; a jabdrewõt eo enaj karmijete Iõ iman mejen armij, I naj bareinwõt karmijete iman mejen Jema ej ber i lõñ.” (Matu 10:32, 33) Jet remaroñ uwõta bwe kwonaj bo ibben juõn kabuñ wan ak erom juõn ri tõmak ebwebwe. Bõtab, ilo mol, kwoj jibadõk wõt jelãlokjen eo emol kin Anij im mol eo an. (1 Timote 2:3, 4) Ñan jibañ ro jet melele men in, kwon kõmmanwa, jab iakwelel, ñe kwoj konono ñan ir kin men ko kwoj katak kake. (Dri Pilippai 4:5) Kememej bwe elõñ rej “rel [burueir] ñe ejelok nan” ñe rej lo kein kamol ko bwe jelãlokjen eo jen Bible ej lukkun jibañ armij.​—1 Piter 3:1, 2.

23. Ewi wãwen am maroñ “mako” kin jelãlokjen eo kin Anij?

23 Bible eo ej rejañ kij: “Einwõt niñniñ rej kab lotak, komin mako milk emõn im erreo wõt.” (1 Piter 2:2,) Juõn niñniñ ej aikwij bõk õn jen jinen im enaj akwelap bwe en tõbrak aikwij in. Ilo ejja wãwen in wõt, jej aikwiji jelãlokjen eo kin Anij. Kwon “mako” kin an in Nan ilo am katak wõt. Ilo mol, en mejenkajjik eo am in ñan konono Bible eo kajjojo ran. (Sam 1:1-3) Menin enaj bõktok jerammõn ñan yuk, bwe Sam 19:11 ej ba kin kien ko an Anij: “Ro rej bokake ir elap wõnair.”

[Kõmel̦el̦e eo itulal̦]

a B.C.E. ej melelen “mokta jen Common Era,” eo ejejjetlok jen B.C. (“mokta jen Christ”). C.E. ej melelen “Common Era,” im ekkã naetan A.D., kin anno Domini, melelen “ilo yiõ eo an ad Iroij.”

ETALE JELÃLOKJEN EO AM

Ilo wãwen et ko Bible eo ej jenolok jen book ko jet?

Etke kwomaroñ liki Bible eo?

Ta eo ej kamol ñan yuk bwe Bible eo ej Nan in kakõrmol an Anij?

[Bo̦o̦k eo ilo peij 14]

KORTOKJEN BIBLE EO AM

Ad bõk minene kin Bible eo ejjab aikwij bin. Kajerbal kad kad in kobban ñan jelã lajrakin im ia kajjojo book in Bible ko rebed ie.

Book ko ilo Bible ewõr jebta ko im eon ko bwe en bidodo am kabukõt am aikwij. Kar ajej im kakobaik jebta ko ilo century eo kein ka 13, im ilo century eo kein ka 16 juõn ri kõmman book in France ear ajeji Jeje ko ilo Kajin Greek ñan wãwen karõk kin eon ko rainin. Bible eo eyu moktata im ear wõr jebta im eon ko ie kar ilo kajin France, kar kõmmane ilo 1553.

Ñe ewalok eon ko ilo book in, bwinbwin eo mokta ej kin jebta eo, im eo elikin ej kin eon eo. Ñan wanjoñok, eon in “Jabõn Kennan Ko 2:5” ej melelen book in Jabõn Kennan Ko, jebta 2, 5 eon. Ilo am kabukõt eon ko rej walok, enaj kamineneik im jibañ yuk ñan kabukõt eon ko ilo Bible.

Wãwen eo emõntata ñan jelã kobban Bible eo ej ilo am readi aolep ran. Ilo jinoin, menin emaroñ bin. Ak elañe kwoj readi jilu ñan lalem jebta ko kajjojo ran, ekkar ñan aitokiir, kwonaj readi aolepen Bible eo ilo juõn yiõ. Ta unin am jab jino rainin?

[Bo̦o̦k eo ilo peij 19]

BIBLE EO​—JUÕN BOOK EJEJ UAN

• Bible eo emwij letok kin “kakõrmol an Anij.” (2 Timote 3:16) Meñe armij rar jeje nan ko, Anij ear kaiñi lemnak ko air, im unin Bible eo ej lukkun “nan in Anij.”​—1 Dri Tessalonika 2:13.

• Bible eo kar jeje iumin 16 buki yiõ ko, kin enañin 40 ri bõk kunair jen kajjojo wãwen mour. Jekdon, jemlokin tõbrak ko ekwon wõt jen jinoin ñan jemlokin.

• Bible eo ear joor wõt jen elõñ akwel ko jen jabdewõt book ko jet. Ilo ien naetan Middle Ages, kar tile armij ro kin wõt an wõr ibbeir juõn copy in Jeje ko Rekwojarjar.

• Bible eo ej kein kajuõn ian book ko rej wiakaki ilo lal. Kar ukok, eyu ak mõttan ko, ilo elõñlok jen 2,000 kajin ko. Kar kõmmane elõñ billion Bible ko, im enañin ejelok juõn jikin ilal im kwoban ellolo juõn copy in.

• Mõttan Bible eo etto tata an bed jen century eo kein ka 16 B.C.E. Ej ien eo moktalok jen an walok book in Hindu etan Rig-Veda (enañin 1300 B.C.E.), ak “Book in Jilu Iep Ko” an kabuñ an Buddha. (century eo kein ka lalem B.C.E.), ak Koran an Ri Islam (century eo kein ka jiljilimjuõn C.E.), bareinwõt book in Shinto etan Nihongi (720 C.E.).

[Pija eo ilo peij 20]

    Bok im Kein Katak ilo Kajin M̦ajel̦ (1983-2026)
    Log Out
    Log In
    • Kajin M̦ajel̦
    • Share
    • Preferences
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Kilen Kõjerbale
    • Privacy Policy
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Log In
    Share