Kiõ Elaplok Jen Mokta, Komin Ekkõl Wõt!
“Jen jab kiki einwõt ro jet, a jen mmij im jadõr.”—1 Dri Tessalonika 5:6.
1, 2. (a) Pompeii im Herculaneum rar kain jikin kwelok rot ko? (b) Ta nan in kakkõl eo elõñ ian ri jokwe ro ilo Pompeii im Herculaneum rar kajekdone, im ta eo ear walok?
ILO ebeben eo kein kajuõn in Common Era eo ad, Pompeii im Herculaneum kar ruo jikin kwelok ko remweie an Rom rar bed itulalin Tol Vesuvius. Ñan Ri Rom ri mweie ro, jikin kwelok kein rar jikin ko remõn ñan kakije. Elõñlok jen juõn thousand armij ro rar maroñ bed ilo jikin theater ko air, im ilo Pompeii ear wõr juõn amphitheater im joñan an kilep emaroñ kar deloñ aolep armij ro ilo bukwon eo. Ro rar kũbũji im kwalok jikin kwelok in Pompeii rar bwini 118 imõn idak den in kadõk ko, im jet iair rar imõn gamble ak imõn kõrã ekijoñ ro bareinwõt. Manit ko retton im arõk mweiuk rar kobrak ijõkein, einwõt picture im men ko jet ion kiin moko ijo rar kamole.
2 Ilo August 24, 79 C.E., Tol Vesuvius ear jino rup. Scientist ro rej ekkatak kin volcano ko rar tõmak bwe ilo ien eo ke tol eo ear rupe kein kajuõn an tol in rupe, ilo ien eo ear wũtleplep kin bedkat im melkwaarar ion jikin kwelok kein ruo, im ro rar jokwe ijo kar ejelok air maroñ ñan bõprae kake im ko jen e. Emol, elõñ rar maroñ ko. Bõtab, ro rar jab kile joñan kauwatata eo ak rar kajekdon nan in kakkõl ko rar beek in bedwõt. Inem, ilo ien ebake lukkun boñ, juõn joñan elap in bedkat, mejatoto, im dekã ebwiltõñtõñ ear torlaltak ilo idiñ ion jikin kwelok in Herculaneum, im aolep bwen ro rar bedwõt ilo jikin kwelok in rar jabjen menowair im mij. Ilo ien rantak, juõn jorrãn einlok wõt in ear mõn aolep armij ilo Pompeii. Jorrãn in ear walok kinke rar jab ekkõl wõt kin kakkõle ko rar loi!
Jemlokin Jukjuk im Bed ko an Ri Jew
3. Ta eo einlok wõt ikõtan jorrãn eo an Jerusalem im eo an Pompeii im Herculaneum?
3 Jeebeplok eo an Jerusalem ratimjuõn yiõ ko lok iman ear laplok an jorrãn jen jemlokin jorrãn eo an Pompeii im Herculaneum. Rar watõk e einwõt “juõn ian nitbwil ko renanatata jen jinoin mour an armij ñan kiõ,” im rar report bwe elõñlok jen juõn million Ri Jew ro rar mij. Bõtab, einwõt jorrãn eo ilo Pompeii im Herculaneum, jeebeplok eo an Jerusalem ear jab walok ilo idiñ im ejelok kakkõl kake.
4. Ta kakõlle eo Jesus ear kanan kake im lelok ñan kakkõl ro ri kaloran bwe jemlokin jukjuk im bed eo ear ebak, im ewi wãwen ear jejjet kitien ilo ebeben eo kein ka juõn?
4 Jesus Christ ear kanan kin jeebeplok eo an jikin kwelok in, im ear kanan kin men ko renaj walok lok iman—einwõt tarinae ko, ñitta, makitkit lal, im kõtõrãi kein. Ri kanan ro rewan renaj kar jutak im jerbal, ak jerbal in kwalok nan kin news eo emõn kin Ailiñ eo an Anij enaj etal wõt ibelakin lal. (Matu 24:4-7, 11-14) Meñe nan ko an Jesus elaplok air jejjet kitieir ilo ran kein, kar wõr juõn joñan rar jejjet kitieir ilo ien eo etto. Bwebwenato ko an lal rar ba bwe ekar wõr juõn ien ñitta elap ilo Judea. (Jerbal 11:28) Ri Jew ri bwebwenato eo Josephus ear report bwe juõn makitkit lal ear walok ibelakin Jerusalem mokta lok wõt jen jeebeplok eo an jikin kwelok eo. Ñe ien jemlokin Jerusalem ear ebak, kar wõr keojaljal, tarinae ko ikõtan ri utiej ro an Ri Jew ro, im mõnmõn armij ilo jejjo jikin kwelok ko elõñ Ri Jew im Ri Gentile ro rar jokwe ie. Mekarta, jerbal in kwalok nan kin news eo emõn kin Ailiñ in Anij ear wõnmanlok wõt “ñõn ro otemjej rej ber iomin lõñ.”—Dri Kolosse 1:23.
5, 6. (a) Ta nan in kanan ko an Jesus rar jejjet kitieir ilo 66 C.E.? (b) Etke oran armij ro rar mij ear kanuij lap ilo ien eo Jerusalem ear jeebeplok ilo 70 C.E.?
5 Eliktata, ilo 66 C.E., Ri Jew ro rar jumae Rome. Ke Cestius Gallus ear tel juõn jar in tarinae eo ñan nitbwili Jerusalem, ri kalor ro an Jesus rar kememej wõt nan ko an Jesus: “Ñe kom naj lo jaran dri tõrinae ro rej kabol Jerusalem, inem kom naj jela ebak kejeebeplok e. Inem ro rej ber i Judia ren ko ñõn tol ko: im ro rej ber iolapin ren drioijlok; im ro rej ber i ene ko iturin ren jab dreloñ iloan.” (Luk 21:20, 21) Emottok ien eo ñan air diojlok jen Jerusalem—ak ewi wãwen? Ilo ejelok kõtmene, Gallus ear karollok jar in tarinae ro an, im men in ear kabellok juõn ien emõn bwe Ri Christian ro ilo Jerusalem im Judea ren bokake nan ko an Jesus im ko ñan tol ko.—Matu 24:15, 16.
6 Emen yiõ ko tokelik, ebak ien Kijone eo, jar in tarinae ko an Rome rar jeblak iumin tel eo an General Titus, eo ear beek in kajemlok jumae eo an Ri Jew ro. Ri tarinae ro an rar kabole Jerusalem im ejaak “juõn worwor in joor ko rekkañ,” bwe en ejelok jabdewõt eo en maroñ ko jen e. (Luke 19:43, 44, NW) Meñe kauwatata in tarinae ear kabañ ir, Ri Jew ro ibelakin ailiñ in Rome rar etal ñan kwojkwoj in Kijone eo ilo Jerusalem. Kiõ rar lorak iloan. Ekkar ñan Josephus, ri lotok rein rar jarlepju in armij ro rar mij ilo nitbwil in an Rome.a Ke Jerusalem ear buñ, enañin juõn jen jiljilimjuõn Ri Jew ro iumin Kajur eo an Ri Rome rar jako. Jeebeplok eo an Jerusalem im temple eo an ear kajemlok ailiñ eo an Ri Jew ro im kabuñ eo an eo ear bedbed ion Kien eo an Moses.b—Mark 13:1, 2.
7. Etke Ri Christian ro retiljek rar ellã im mour jen jorrãn eo an Jerusalem?
7 Ilo 70 C.E., Ri Jew ri Christian ro ren maroñ kar mij ak bed ilo kamakoko ibben armij ro jet ilo Jerusalem. Bõtab, ekkar ñan men in kamol ko kin bwebwenato in, rar bokake nan in kakkõl ko an Jesus eo ear kwaloki 37 yiõ ko lok iman. Rar ilok jen jikin kwelok eo im jab bar jeblaklok ñan e.
Nan in Kakkõl ko an Ri Jilek Ro ilo Ien eo Ejejjet
8. Ta eo Peter ear kile kake, im ta nan ko an Jesus ear kememeji?
8 Rainin, juõn kokkure eo elaplok ej bed imad, juõn eo enaj kajemlok aolepen jukjuk im bed in. Jiljino yiõ ko lok iman mokta jen ien jeebeplok eo an Jerusalem, ri jilek Peter ear lelok nan in kakabilek ko raorõk im jejjet im rej jerbale elaptata ñan Ri Christian ro ilo ran kein ad: Komin ekkõl wõt! Peter ear lo aikwij eo ñan Ri Christian ro ñan kworuj air “lolãtãt erreo kin kememej” bwe ren jab kajekdon “kien Iroij,” Jesus Christ. (2 Piter 3:1, 2) Ke ear rejañ Ri Christian ro ñan ekkõl wõt, bõlen Peter ear kememej kin ta eo ear roñ jen Jesus ke ear konono ñan ri jilek ro An jejjo wõt ran mokta jen mij eo An: “Komin kejbãrok kom, komin ekil im jar: bwe kom jaje ñat ien eo.”—Mark 13:33.
9. (a) Ta lemnak eo ekauwatata jet armij remaroñ bõke? (b) Etke bere ej juõn lemnak elap an kauwatata?
9 Ran kein, jet rej kajirere im kajitõk: “Ej ber ia kalimur eo kin An itok?” (2 Piter 3:3, 4) Emol, armij rein rej tõmak bwe ejañin wõr oktak ko kin wãwen ko jen ien jinoin kõmanman ko an lal ñan kiõ. Kain lemnak rot in ekauwatata. Bere emaroñ kamõjnoik eñjake in ekaiuriur eo ibbed, im kareel buruõd ñan belok im jibadõk kõnan ko ad make. (Luk 21:34) Ijellokin men in, einwõt an kar Peter kalikare, ri kajirere rein rej meloklok kin Ibwijleplep eo ilo ran ko an Noah, eo ear kokkure aolepen jukjuk im bed eo an. Inem lal eo ear lukkun oktak ilo ien eo!—Jenesis 6:13, 17; 2 Piter 3:5, 6.
10. Kin ta nan ko Peter ear rejañ ro rar jaje kõttar kake?
10 Peter ej jibañ ro rar reade letter eo an ñan kaddeklok meanwõd ilo an kakememej ir kin etke ekkã an Anij jab kajimwe men ko ilo mõkaj. Moktata, Peter ej ba: “Juõn ran ej einwõt juõn tausan yiõ, im juõn tausan yiõ einwõt juõn ran.” (2 Piter 3:8) Kinke Jehovah ej mour ñan indio, emaroñ lemnak kin wãwen otemjej im kãlet wãwen eo emõntata ñan jerbal. Inem, Peter ej jitõñlok ñan kõnan eo an Jehovah bwe armij ijoko otemjej ren ukwelok. Meanwõd eo an Anij ej melelen mour ñan elõñ ian rein renaj kar mij elañe Anij ear kokkure ir ilo mõkaj. (1 Timote 2:3, 4; 2 Piter 3:9) Bõtab, meanwõd eo an Jehovah ejjab melelen ejamin jerbal. “Ran in Iroij e naj itok einwõt dri kwot,” Peter ej ba.—2 Piter 3:10.
11. Ta eo enaj jibañ kij ñan mimij wõt ilo jitõb, im ewi wãwen men in enaj ‘kamõkajtok,’ ran eo an Jehovah?
11 Wãwen an Peter keidi men in ej juõn men in aikwij jej aikwij etale. Ejjab bidodo ñan lo im jibwe ri kwot ro, ak juõn ri waj eo ej mimij wõt ilo boñ elaplok an maroñ lo juõn ri kwot jen eo ej mejki jen ien ñan ien. Ewi wãwen juõn ri waj emaroñ mimij wõt? Etetal elaplok tokjen ñan mimij jen jijet aolepen boñ. Ilo ejja wãwen lok wõt in, boub ilo jitõb enaj jibañ kij einwõt Ri Christian ro ñan mimij wõt. Inem, Peter ear rejañ kij ñan boub wõt im “kõmõn wãnik im kabuñ ro kwojarjar.” (2 Piter 3:11) Jerbal kein renaj jibañ kij ñan wõnmanlok im “kõtõmene im lipjerjer an ran in Iroij itok.” Nan in kajin Greek eo “kõtõmene” emaroñ ukõte ñan melelen “kamõkajlok.” (2 Piter 3:12; footnote) Emol, jejjab maroñ ukõt ien eo an Jehovah. Ran eo an enaj itok ekar ñan ien eo an. Ak ien eo jen kiõ mae ien eo enaj einwõt an jakolok ilo mõkaj elañe jej boub wõt ilo jerbal eo an.—1 Dri Korint 15:58.
12. Einwõt armij ro kajjojo ewi wãwen ad maroñ lo tokjen jen meanwõd eo an Jehovah?
12 Kin men in, jabdewõt eo ej lemnak bwe ran eo an Jehovah ej rumij rej aikwij roñjake nan in kakabilek eo an Peter im meanwõd wõt im kõttar mae ien eo ejejjet an Jehovah. Emol, jemaroñ kajerbal ilo meletlet ien in Anij ear letok ekkar ñan meanwõd eo an. Ñan wanjoñok, jemaroñ wõnmanlok im kaddeklok kadkad ko kadkadin Christian raorõk im bõk kunad ilo jerbal in kwalok nan kin news eo emõn ibben elõñlok armij ro jen elañe ear mottok ran eo ilo mõkaj. Elañe jej ekkõl wõt, Jehovah enaj lo kij “ilo ainemõn im ejelok [ad mãr ak notad]” ilo ien jemlokin jukjuk im bed in. (2 Piter 3:14, 15) Enaj juõn ien jerammõn elap!
13. Ta nan ko an Paul ñan Ri Christian Ri Tessalonika ro rej jejjet im ekkar ñan ran kein?
13 Paul, ilo letter eo an kein kajuõn ñan Ri Christian ro ilo Tessalonika, ej bareinwõt konono kin aikwij in ñan ekkõl wõt. Ej kakabilek: “Jab kiki einwõt ro jet, a jen mmij im jadõr.” (1 Dri Tessalonika 5:2, 6) Ran kein, kinke jeebeplok eo an aolepen jukjuk im bed in ej ebaktok wõt, ej juõn men in aikwij elap! Ri kabuñ ro an Jehovah rej bed ilo juõn lal eobrak kin juõn eñjake in jab itoklimo kin men ko lor jitõb, im men in emaroñ jelet ir. Kin men in, Paul ej kakabilek: “Jen jadõr, im kõnõk tõmak im yokwe, kein kõrape enbwinir, im kejatdikdik im lomor, ken kõrape bõrer.” (1 Dri Tessalonika 5:8) Juõn karõk in katak ibbed make kin Nan in Anij im keini ad kamao ibben ro jeid im jatid ilo kwelok ko renaj jibañ kij ñan lor nan in kakabilek eo an Paul ñan ekkõl im bojak wõt.—Matu 16:1-3.
Elõñ Million Rej Ekkõl Wõt
14. Ta report ko rej kalikar bwe elõñ armij ilo ran kein rej lor nan in kakabilek eo an Peter ñan mimij wõt ilo jitõb?
14 Ilo ran kein elõñ ke armij ro rej bokake nan in kakõrmol eo ej rejañ ir ñan ekkõl wõt? Aet. Ilo service yiõ eo 2002, juõn laplok kin 6,304,645 ri kwalok nan ro—ak 3.1-percent elaplok jen yiõ eo 2001—rar kamol air ekkõl wõt ilo jitõb ilo air kwalok nan iumin 1,202,381,302 awa ko im konono ibben ro jet kin Ailiñ eo an Anij. Ñan armij rein, jerbal in ear jab juõn jerbal bajjek. Ear juõn men eaorõktata ilo mour eo air. Lemnak eo an elõñ iair, Eduardo im Noemi ilo El Salvador rar joñok kake.
15. Ta bwebwenato eo jen El Salvador ej kwalok bwe elõñ armij rej ekkõl wõt ilo jitõb?
15 Jejjo yiõ ko remotlok, Eduardo im Noemi rar kememej nan ko an Paul: “Wãwen lõl in ejokolok.” (1 Dri Korint 7:31) Rar kadiklok kabwokbwok ilo mour eo air im bõk jerbal in kwalok nan full-time einwõt pioneer ro. Tokelik, rar lo jerammõn ilo elõñ wãwen ko im elaptata rar bed ilo jerbal in ito-itak einwõt circuit im district overseer. Meñe rar jelmae elõñ abañ ko, Eduardo im Noemi rej lukkun tõmak bwe ear jimwe bebe eo rar kõmmane ke rar kajekdon jokane eo air ilo kanniek ñan air deloñ ilo jerbal in kwalok nan full-time. Elõñ ian ri kwalok ro 29,269—ekoba 2,454 pioneer ro—ilo El Salvador rar kwalok juõn jitõb in lelok air mour einlok wõt in, im ej juõn un eo unin an ailiñ in lo juõn laplok kin 2-percent laplok in oran ri kwalok ro yiõ eo lok.
16. Ta lemnak eo juõn brother emõn dettan ilo Côte d’Ivoire ear kwaloke?
16 Ilo Côte d’Ivoire, juõn Ri Christian man eo ear kwalok ejja kain lemnak rot in ke ear jejelok ñan ra eo: “Ña, Ij jerbal einwõt ministerial servant. Ak Ijjab maroñ jiroñ ro jeiõ im jatiõ bwe ren pioneer ñe ijjab likit juõn joñok emõn. Inem iar to jen juõn jerbal elap wõnãn im kiõ ewõr juõn aõ make business, im ej letok elõñlok awa ko ñan aõ kwalok nan.” Likao in ear erom juõn ian pioneer ro 983 rej jerbal ilo Côte d’Ivoire, ijo kar wõr 6,701 ri kwalok ro ie, juõn laplok in 5 percent.
17. Ewi wãwen an juõn Ri Kennan jodikdik ilo Belgium kwalok bwe ear jab mijak kin kalijeklok eo an armij ro?
17 Bikõt, im kalijeklok rej wõnmanlok im kabañ 24,961 ri kwalok ro an Ailiñ eo ilo Belgium. Mekarta, rej kijejeto wõt im jab mijak. Ke juõn Ri Kennan 16 an yiõ ear roñ an armij ro ba bwe Ri Kennan ro an Jehovah rej einwõt mõttan juõn kumi in kabuñ ak sect ilo ien school, ear kajitõk melim ñan an kamelele kin Ri Kennan ro an Jehovah. Ilo an kajerbal video eo Jehovah’s Witnesses—The Organization Behind the Name im brochure eo Jehovah’s Witnesses—Who Are They?, ear maroñ in kamelele kin wõn Ri Kennan ro an Jehovah. Rar kwalok air kamolol kin kamelele in, im juõn week tokelik ri school ro rar bõk juõn test im aolep kajitõk ko rar bedbed ion kabuñ in Christian eo an Ri Kennan ro an Jehovah.
18. Ta eo ej kamole bwe ri kwalok ro ilo Argentina im Mozambique rar jab bõjrak jen air jerbal ñan Jehovah?
18 Enañin aolep Ri Christian ro rej jelmae abañ ko relap ilo ran kein eliktata. Bõtab, rej kate wõt ir im jab kõtlok bwe abañ kein ren kamade ir. Meñe elõñ abañ ko rebuñbuñ kin wõnãn mour, Argentina rar reporte juõn laplok ekãl kin 126,709 Ri Kennan ro yiõ eo lok. Jeramel ej jededlok wõt ilo Mozambique. Mekarta, 37,563 rar bõk kunair ilo jerbal in kwalok nan, juõn laplok kin 4 percent. Ebwe an bin mour ibben elõñ ilo Albania, ak ilo ailiñ in rar report juõn laplok emõn kin 12 percent, im rar tõbar 2,708 ri kwalok ro. Alikar, jitõb eo an Jehovah ejjab bõjrak kin abañ kein ñe ri karejar ro an rej likit mokta men ko an Ailiñ eo.—Matu 6:33.
19. (a) Ta eo ej kamol bwe ewõr wõt armij ro rej einwõt sheep rej kwuli kin katak ko remol an Bible? (b) Ta tibdik ko jet jen report in kwalok nan iumin juõn yiõ rej kwalok bwe ri karejar ro an Jehovah rej mimij wõt ilo jitõb? (Lale chart eo ilo page 20-23.)
19 Joñan oran Bible study ko yiõ eo lok kar 5,309,289 ibelakin lal im rej kwalok bwe ewõr wõt ro rej einwõt sheep rej kwuli kin mol ko an Bible. Jen laplok eo ekãl kin 15,597,746 armij rar ber ilo Kwojkwoj in Kememej eo, enañin aolepeir rejañin jino jerbal ñan Jehovah. Jej kejatdikdik wõt bwe ren eddeklok wõt ilo jelãlokjen im yokwe, kin Jehovah im jeiir im jatiir jimor. Ej juõn men ekabwilõñlõñ ñan lo bwe “jar eo elap” in “sheep ro jet” rej orlok wõt ke rej karejar ñan Ri Kõmanman eo “ran im boñ ilo temple eo an” ibben jeiir im jatiir emwij kabit ir kin jitõb eo.—Reveles̃õn 7:9, 15; Jon 10:16.
Juõn Katak Jen Lot
20. Ta eo jej katak jen joñok eo an Lot im leo belen?
20 Emol, ri karejar ro retiljek an Anij remaroñ luji iumin jidik wõt ien air jitõb in ekaiuriur bareinwõt. Lemnak kin Lot mañden Abraham. Ear katak jen ruo enjel ro rar lolok ibben bwe Anij enaj kar kokkure Sodom im Gomorrah. Ennan in ear jab kailbõk Lot, kinke ear lap “an buromõj kin an ro dri nana kõmõn ilo ejej.” (2 Piter 2:7) Ak, ke enjel ro ruo rar itok ñan ãñinlok e jen Sodom, ear “rumij” ak aibedbed. Enjel ro rar kapjere pein im ãñinlok jen jikin kwelok in. Kin men in, lio belen Lot ear kajettokjen nan in kakkõl eo an enjel ro ñan jab reilik. Lemnak in jerwane eo an ear kokkure e. (Jenesis 19:14-17, 26) “Kememej wõt lio belen Lot,” Jesus ear kakkõl.—Luk 17:32.
21. Etke elaplok an aorõk ñan ekkõl wõt kiõ jen mokta?
21 Jeebeplok eo ilo Pompeii im Herculaneum im men ko rar walok ilo ien kokkure eo an Jerusalem, im bareinwõt ilo Ibwijleplep eo ilo ran eo an Noah im Lot, rej aolep kalikar kin aorõkin ad bokake nan in kakkõl ko. Einwõt ri karejar ro an Jehovah, jej lo kakõllan ien jemlokin. (Matu 24:3) Emwij ad kajenolok kij jen kabuñ wan. (Reveles̃õn 18:4) Einwõt Ri Christian ro ilo ebeben eo kein kajuõn, jej aikwij ‘kememej wõt kin ran eo an Jehovah.’ (2 Piter 3:12) Aet, kiõ elaplok jen mokta, jej aikwij mimij wõt ilo jitõb! Ta buñten ne ko jej aikwij bõki, im ta kadkad ko kadkadin jej aikwij kaddeki ñan mimij wõt ilo jitõb? Katak in tok ilal enaj bwebwenato kake.
[Kamelele ko itulal]
a Ejelok bedbed ñan kamol bwe elõñlok jen 120,000 armij rar jokwe ilo Jerusalem ilo ebeben eo kein kajuõn. Eusebius ear antonelok bwe 300,000 ri jokwe ro jen Judea rar itok ñan Jerusalem ñan bed ilo kwojkwoj in Kijone eo ilo 70 C.E. Armij ro jet rar mij ijo rar itok jen mõttan ko jet in ailiñ eo.
b Emol, ekkar ñan lemnak eo an Jehovah, bujen eo ekãl ear bõk jikin Kien eo an Moses ilo 33 C.E.—Dri Epesõs 2:15.
Ewi Wãwen Am Naj Uak?
• Ta men eo ear walok im kamaroñ Ri Christian Ri Jew ro Nan ko jen jeebeplok eo an Jerusalem?
• Ewi wãwen nan in kakabilek eo ilo jeje ko an ri jilek Peter im Paul jibañ kij ñan ekkõl wõt
• Wõn eo ilo ran kein rej kamol air lukkun ekkõl wõt?
• Ta eo jej katak kake jen bwebwenato eo an Lot im lio belen?
[Jaat ilo peij 20-23]
2002 SERVICE YEAR REPORT EO AN RI KENNAN RO AN JEHOVAH IBELAKIN LAL
(Lale bok in)
[Pija eo ilo peij 17]
Ilo 66 C.E., Ri Christian ro ilo Jerusalem rar bokake nan in kakkõl ko an Jesus
[Pija ko ilo peij 18]
Niknik wõt ej jibañ Ri Christian ro ñan mimij wõt ilo jitõb