Watchtower ONLINE L̦ÃIBRÃRE
Watchtower
ONLINE L̦ÃIBRÃRE
Kajin M̦ajel̦
O̦
  • N̦
  • n̦
  • M̦
  • m̦
  • L̦
  • l̦
  • O̦
  • o̦
  • BAIBÕL̦
  • BOK IM KEIN KATAK
  • KWEILO̦K KO
  • w05 8/1 p. 11-15
  • Wõn Ro Renaj Jerkakbiji?

Ejjañin wõr pija in ilo tõre in.

Jol̦o̦k bõd, ewõr juon problem ej kõm̦m̦an an jab jo̦ pija in.

  • Wõn Ro Renaj Jerkakbiji?
  • Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jeova—2005
  • Unin Tõl Jidikdik Ko
  • Katak ko Jet
  • Ro Remij Rej Bed Ia?
  • ‘Ilok ñan Ibben Ro Jimmair’
  • Ewõr ke Ro Rejjab Wãnik Rej Bed ilo Sheol?
  • Wõn Ro Rej Bed ilo Gehenna?
  • Jerkakbiji eo “Mokta” im “Emõnlok”
  • Ta in Sheol im Hedis?
    Ta eo Baibõl̦ Ej Lukkuun Katakin Kõj?
  • E Lukkun Wor Ke—“Hell”?
    Kwo Maroñ Mour Indrio ilo Paradise ion Lõl
Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jeova—2005
w05 8/1 p. 11-15

Wõn Ro Renaj Jerkakbiji?

“Komin jab bwilõñ kin men in; bwe auõ ej itok, ilo eo ro otemjej rej ber ilo lũp ko, re naj roñ ainiken, im naj drioijtok.”​—JON 5:​28, 29.

1. Ta nan in keañ eo ekabwilõñlõñ Moses ear roñjake ilo wijki eo eurur, im wõn eo ear eliji nan kein tokelik?

JUÕN men elap an kabwilõñlõñ ear walok elõñlok jen 3,500 yiõ ko remotlok. Moses ear lale bwijjin sheep an ri patriarch eo Jethro. Ebak ñan Tol Horeb, enjel eo an Jehovah ear walok ñan Moses ilo juõn urur in kijeek jen bwiljin juõn wijki. “Im e ar kalimjek e, im lo, wijki eo e ar urur kin kijeek, im wijki eo e ar jab bwil,” bwebwenato eo ilo Exodus ej ba. Inem juõn ainikien ear kir ñan e jen wijki eo. “Ña Anij an jemõm,” ainikien eo ear ba, “Anij an Ebream, Anij an Aisak, im Anij an Jekob.” (Exodus 3:⁠1-6) Tokelik, ilo ebeben eo kein kajuõn C.E., Nejin Anij make, Jesus, ear eliji nan kein.

2, 3. (a) Ta jinekjej eo ej kõttar Abraham, Isaac, im Jacob? (b) Ta kajitõk ko rej walok?

2 Jesus ear bwebwenato ibben jet Sadducee ro, ro me rar jab tõmak ilo jerkakbiji. Jesus ear ba: “A bwe ro remij rej jerkakbiji, Moses e ar kwalok ilo nan kin jul eo, ke e ar ba, Iroij e Anij an Ebream, im Anij an Aisak im Anij an Jekõb. Bwe e jab Anij an ro remij, a an ro remour: bwe otemjej rej mour ñõn E.” (Luk 20:​27, 37, 38) Ilo an ba nan kein, Jesus ear kamol bwe ilo wãwen an Anij lali men ko Abraham, Isaac, im Jacob, meñe etto air kar mij, rej mour wõt ilo lemnak eo an Anij. Einwõt Job, rej kõttar jemlokin “eddo eo rej aikwij kajejjete,” kiki eo air ilo mij. (Job 14:​14, NW) Ilo lal eo ekãl an Anij, renaj jerkakbiji.

3 Ak, ta kin elõñ billion ro jet me rar mij jen jinoin bwebwenato in armij? Ir bareinwõt renaj ke jerkakbiji? Mokta jen ad maroñ bõk juõn uak ekajuburu, jen bukõt ilo Nan eo an Anij kin ta eo ej walok ñan armij ñe rej mij.

Ro Remij Rej Bed Ia?

4. (a) Armij ro rej etal ñan ia ñe rej mij? (b) Ta in Sheol?

4 Bible ej ba bwe ro remij “ejelok air jela.” Ilo mij ejelok eñtan ilo hell eurur kin kijeek im ejelok juõn kõttar eaetok im bin ilo Limbo (jikin eo aan ko rej bed ie kin air jab maroñ etal ñan lañ kinke rar jab bõk baptais in Christian), ak rej baj jeblak ñan bũdej. Kin men in, Nan in Anij ej kakabilek ro remour: “Jabrewõt eo peõm ej loe bwe en kõmõne, kwon kõmõne kin am maroñ; bwe ejelok jerbal, ak men in kine, ak jela, ak meletlet, ilo [Sheol], ijo kwoj ilok ñõn e.” (Ekklisiastis 9:​5, 10; Jenesis 3:​19) “Sheol” ej juõn nan elõñ rejaje kake. Ej juõn nan in Hebrew me ejjab lukkun alikar ia eo ear walok ie. Elõñ kabuñ ko rej katakin bwe eo emij ej mour wõt, ak Nan in kakõrmol eo an Anij ej kwalok bwe, ro ilo Sheol rej mij, im ejelok air jelã. Sheol ej lũp eo lũpen armij.

5, 6. Ke ear mij, Jacob ear etal ñan ia, im ear koba ibben wõn ro?

5 Ilo Bible eo, jej lo ien eo moktata ear walok nan eo “Sheol” ilo Jenesis 37:35. Elikin an kar bõk lemnak eo bwe emij Joseph ladik eo ejitenburu ibben, ri patriarch eo Jacob ear makoko in bõk kainemõn, im ba: “Bwe I naj wõnlõl ñõn [Sheol] ñõn iben nejiõ!” Kin an tõmak bwe emij nejin, Jacob ear kõnan mij im etal ñan Sheol. Tokelik, ratimjuõn ian ro nejin Jacob reritto rar kõnan bõk eo ediktata Benjamin, lok ñan Egypt ñan bõk jibañ jen ñitta eo. Bõtab, Jacob ear makoko in kõtlok e, im ba: “Nejiõ e jamin wõnlõllok ibemi; bwe jein e mij, im ej mõke ian: elañe eor jorran ej buñõt e ilo ial eo komij ilok ielok, inem kom naj bõklok bõra e uõn ilo buromõj ñõn [Sheol].” (Jenesis 42:36, 38) Eon kein ruo rej kobaik mij, im jab juõn kain mour elikin mij, ñan Sheol.

6 Bwebwenato eo ilo Jenesis ej kwalok bwe Joseph ear erom ri lale ekan ilo Egypt. Kin men in, Jacob ear maroñ etal ñan ijo ñan bar koba ibben Joseph ilo lañliñ. Tokelik, Jacob ear jokwe ilo eneo mae ien mij eo an ke ear 147 yiõ dettan. Ekkar ñan kõnan eo an, lõmaro nejin rar bõklok e im kalbwini ilo roñ eo ilo Machpelah ilo enen Canaan. (Jenesis 47:​28; 49:​29-​31; 50:​12, 13) Kin men in, Jacob ear koba ibben Isaac, jemen, im Abraham, jimman.

‘Ilok ñan Ibben Ro Jimmair’

7, 8. (a) Abraham ear etal ñan ia ke ear mij? Kamelele. (b) Ta eo ej kwalok bwe ro jet bareinwõt rar etal ñan Sheol ke rar mij?

7 Mokta, ke Jehovah ear kamol bujen eo an ibben Abraham im kallimur bwe inen enaj kar lõñ, ear kalikar ta eo enaj walok ñan Abraham. Jehovah ear ba “Im kwo naj ilok ñõn iben ro jimam ilo ainemõn; im naj kalibwin yuk ilo am kanuij bwijwõlã.” (Jenesis 15:15) Im men in emol an kar walok. Jenesis 25:8 ej ba: “Inem Ebream ej [bõk ubõn], im e mij ilo an lõlap emõn, armij e ridto im lõñ an yiõ, im koba iben ro mõtõn.” Wõn armij rein mõttan? Jenesis 11:​10-​26 ej kõlajrak ro jimman liklok ñan Shem nejin Noah. Inem kar armij rein rej kiki ilo Sheol me Abraham ear koba ibbeir ke emij.

8 Nan kein “koba iben ro mõtõn” ekkã an walok ilo Jeje Ko ilo kajin Hebrew. Kin men in, jemaroñ bõk jemlok eo bwe nejin Abraham Ishmael im jein Moses, Aaron, rar jimor etal ñan Sheol ke rar mij, im ijo rej kõttar jerkakbiji eo. (Jenesis 25:17; Bwinbwin 20:​23-​29) Im, Moses bareinwõt ear etal ñan Sheol, meñe ejelok juõn ear jelã tu-ia kar kalbwin e. (Bwinbwin 27:13; Duteronomi 34:​5, 6) Eindein, Joshua, eo ear bõk jikin Moses einwõt ri tel eo an Israel, ibben juõn ebeben eyu in armij rar etal ñan Sheol ke rar mij.​—Dri Ekajet Ro 2:​8-​10.

9. (a) Ewi wãwen Bible eo ej kwalok bwe nan in Hebrew eo “Sheol” im nan in Greek eo “Hades” rej jitõñlok ñan ejja jikin eo wõt? (b) Kejatdikdik et eo ewõr ibben ro ilo Sheol, ak Hades?

9 Elõñ buki yiõ ko tokelik, David ear erom king an bwij ko 12 bwijjin Israel. Ke ear mij, ear “kiki iben ro jiman.” (1 Kiñ 2:​10) E bareinwõt ear bed ke ilo Sheol? Ekaitoklimo, ilo ran in Pentecost 33 C.E., ri jilek Peter ear konono kin mij eo an David im elij nan ko ilo Sam 16:10: “Bwe Kwo jamin likit aõ ilo [Sheol].” Elikin an ba bwe David ear bed wõt ilo lũp eo, Peter ear jerbale nan kein ñan Jesus im kalikar bwe David “e ar lo men in mokta, e ar konono kin an Kraist jerkakbiji, bwe E ar jab ber iloan Hedis, im kõniekin e ar jab lo kõt. Anij e ar kejerkakbiji Jisõs kim otemjej dri kennan kake.” (Jerbal 2:​29-32) Peter ijin ear kajerbal nan eo “Hedis,” nan in Greek eo ej oktan nan in Hebrew eo “Sheol.” Kin men in, ro rej bed ilo Hades rej bed ilo ejja wãwen eo wõt ro rej bed ilo Sheol. Rej kiki, im kõttar jerkakbiji eo.

Ewõr ke Ro Rejjab Wãnik Rej Bed ilo Sheol?

10, 11. Etke jemaroñ ba bwe jet armij ro rejjab wãnik rej etal ñan Sheol, ak Hades, ñe rej mij?

10 Elikin an kar Moses tel ailiñ in Israel jen Egypt, jet rar jumae ke rar bed ilo ene jemaden eo. Moses ear jiroñ armij ro ñan kejebel ir jen ri tel in ri jumae ro​—Korah, Dathan, im Abiram. Rar bojak in mij ilo juõn wãwen enana. Moses ear kamelele: “Elañe armij rein rej mij ilo atabuñ, ak elañe naj kõmõn ñõn ir einwõt kõmõn ñõn armij otemjelok; inem Jeova e ar jab jilkinwoj iõ. A elañe Jeova ej kõmõn juõn men ekãl, im lõl ej walõñi loñin im warõñlok ir, im aolepen men ko air, im rej wõnlõllok im mour ñõn [Sheol]; inem kom naj jela bwe armij rein rar kejekron Jeova.” (Bwinbwin 16:​29, 30) Inem meñe lal in ear walõñi loñin im orañlok ir ak kijeek eo ear wanlaltak im kañ ir einwõt ear walok ñan Korah im 250 Ri Levi ro me rar koba ibben, aolep ri jumae rein rar etal ñan Sheol, ak Hades.​—Bwinbwin 26:10.

11 Shimei, eo ear kebele King David, ear bõk kaje eo an jen pein eo ear binej jenkwon David, Solomon. “Kwon jab likit e ejelok ruõn,” David ear kakien, “bwe kwe dri meletlet; im kwo naj jela men eo ekar bwe kwon kõmõn ñõn e, im kwo naj ãñinlok bõran e bwiljere ñõn [Sheol] ilo bõtõktõk.” Solomon ear jiroñ Benaiah bwe en mõn e. (1 Kiñ Ro 2:​8, 9, 44-​46) Bar juõn armij Benaiah ear mõne kar kaben in jar in tarinae eo an Israel Joab. Bõran euwõn ear jab “wõnlõllok ñõn [Sheol] ilo ainemõn.” (1 Kiñ Ro 2:​5, 6, 28-​34) Wanjoñok kein ruo rej kamol kin mol in al eo ekakõrmol an David: “Dri jerawiwi re naj oktõklik ñõn [Sheol], im dri ailiñ ko otemjej rej meloklok Anij.”​—Sam 9:⁠17.

12. Kar wõn in Ahithophel, im ear etal ñan ia ke ear mij?

12 Ahithophel ear ri kakabilek eo ñan David. Nan in kakabilek ko an kar watõki einwõt ear itok jen Jehovah make. (2 Samuel 16:23) Ekaburomõjmõj, ri karejar in me ear liki ear oktak im juõn ri ketak im ear koba ibben kumi in jumae eo me nejin David Absalom ear tel e. Alikar, David ear konono kin ketak in ke ear je: “Bwe e ar jab juõn dri jumae, e ar kinaklok iõ, elañe ein drein I naj kar maroñ in kijenmij kake: im e ar jab juõn e ar drike iõ ej koutiej e mõke nae iõ: elañe ein drein I naj kar tilekek jen e.” David ear wõnmanlok: “Kokkure ko ren iloir: ren wõnlõllok ñõn iloan [Sheol]: bwe jerawiwi ilo mweo imweir, ilo bwiljir.” (Sam 55:​12-15) Ke rar mij, Ahithophel im ro mõttan rar etal ñan Sheol.

Wõn Ro Rej Bed ilo Gehenna?

13. Etke kar naetan Judas “drien mij eo”?

13 Keidi wãwen eo me David ear iione ibben men eo ear walok ñan David eo Elaplok, Jesus. Juõn ian ri jilek ro 12 an Jesus, Judas Iscariot, ear oktak im juõn ri ketak einwõt kar Ahithophel. Men in ketak eo an Judas ear laplok an nana jen eo an Ahithophel. Judas ear jerbal nae eo ej make wõt Nejin Anij ear keotak. Ilo jar eo an ilo jemlokin jerbal in kwalok nan eo an ion lal, Nejin Anij ear kwalok kin ri kalor ro an: “Ke I ar ber ibeir ilo lõl, I ar kejbãrok ir ilo etõm, ro Kw’ar letok ñõn Iõ: im I ar wõnake ir, im ejelok juõn iair e joko, a drien mij eo, bwe en kamol Jeje ko.” (Jon 17:12) Ilo an konono kin Judas einwõt “drien mij eo,” Jesus ear kalikar bwe ke ear mij Judas, ear ejelok an kejatdikdik bwe enaj jerkakbiji. Ear jab bed ilo lemnak eo an Anij. Ear etal, jab ñan Sheol, ak ñan Gehenna. Ta in Gehenna?

14. Gehenna ej jutak kin ta?

14 Jesus ear liakelok ri tel ro an kabuñ ilo ran ko an kinke rar kõmman bwe kajjojo ri kalor ro air ren “nejin Geena.” (Matu 23:15) Ilo ien eo, armij rar jelã kin Komlal in Hinnom, juõn jikin rar kajerbale einwõt juõn jikin jokobej ijo rar jolok enbwinin ri nana ro me rejjab tellokin air kalbwini. Moktalok, Jesus make ear konono kin Gehenna ilo Katak eo an ion Tol eo. (Matu 5:​29, 30) Melele eo emũlallok ear alikar ñan ri roñjake ro an. Gehenna ear jutak kin kokkure indio ilo ejelok kejatdikdik ñan jerkakbiji. Ijellokin Judas Iscariot ilo ran ko an Jesus, ear wõr ke ro jet me rar etal ñan Gehenna im jab Sheol, ak Hades, ke rar mij?

15, 16. Wõn ro rar etal ñan Gehenna ke rar mij, im etke rar etal ñane?

15 Armij ro ruo moktata, Adam im Eve, kar kõmanman ir ilo wãppen. Jerawiwi eo air ear walok jen kõnan in burueir. Jokãlet eo me ear bed imair kar ikijen mour indio ak mij. Rar kãlet ñan jab bokake Anij im rar koba ibben Satan. Ke rar mij, kar ejelok air kejatdikdik ñan bõk tokjen jen katok in binmour eo an Christ. Jen an eindein, rar etal ñan Gehenna.

16 Manje eo nejin Adam, Cain, ear urote Abel jatin im jen ien eo mour einwõt juõn eo ej ko. Ri jilek John ear kwalok kin Cain einwõt “ej an dri nana eo.” (1 Jon 3:​12) Jemaroñ bõk jemlok eo bwe einwõt kar jemen im jinen, ear etal ñan Gehenna ke ear mij. (Matu 23:33, 35) Men in ear lukkun oktak jen wãwen eo ibben armij eo ewãnik Abel! “Kin tõmak Ebel e ar katok ñõn Anij kin men in katok emõn jen eo an Kein, kin eo e ar jebarek kennan kin an wãnik, bwe Anij e ar kennan kin jurtak ko an,” Paul ear kamelele, inem ear kobaiktok, “im leo emij ej konono kin e ñõn ien in.” (Dri Hibru 11:⁠4) Aet, Abel ej bed kiõ ilo Sheol im ej kõttar an jerkakbiji.

Jerkakbiji eo “Mokta” im “Emõnlok”

17. (a) Ilo “ien in ien jemlokin,” wõn ro rej etal ñan Sheol? (b) Ta kejatdikdik eo ej bellok ñan ro rej bed ilo Sheol im ta eo enaj walok ñan ro rej bed ilo Gehenna?

17 Elõñ ro im rej readi katak in renaj lemnak kin wãwen ro rej mij ilo “ien in ien jemlokin.” (Daniel 8:​19, NW) Reveles̃õn chapter 6 ej kwalok kin ettõr eo an ri uwe ro ion horse ko emen ilo ien in. Ekaitoktoklimo, eo eliktata iair ej naetan Mij, im Hades ej lore. Kin men in, elõñ ro rej mij ilo jidimkij kin makitkit ko an ri uwe rein ion horse ko renaj etal ñan Hades, ijo renaj kõttar jerkakbiji eo ilo lal eo ekãl an Anij. (Reveles̃õn 6:⁠8) Inem, ta kejatdikdik eo ej bellok ñan ro rej bed ilo Sheol (Hades) im ta eo enaj walok ñan ro rej bed ilo Gehenna? Ilo lamwan, ro rej bed ilo Sheol renaj jerkakbiji; im mij indio​—lukkun jako​—ñan ro ilo Gehenna.

18. Ta kejatdikdik eo naj lelok ñan ro rej bõk “jerkakbiji eo mokta”?

18 Ri jilek John ear je: “Emõnõnõ im ekwojarjar eo ej bõk mõtõn jerkakbiji in mokta. Mij ken ka ruo e jamin maroñ ioir; a re naj pris an Anij im an Kraist, im re naj kiñ iben iomin juõn tausan yiõ.” Ro rej iroij ro mõttan Christ renaj bõk “jerkakbiji in mokta,” ak ta kejatdikdik eo ej ñan armij ro jet?​—Reveles̃õn 20:⁠6.

19. Ewi wãwen jet rej bõk tokjen jen “jerkakbiji eo emõnlok”?

19 Jen ran ko an ri karejar ro an Anij Elijah im Elisha, men in bwilõñ eo kin jerkakbiji ear kajeblaktok mour an armij ro. “Kõra rõn r’ar bõk nukiir ro remij kin air jerkakbiji,” Paul ear kwalok, “im bar jet elap kaiñtan ir, im re jab kõnan bõk kõtlok; bwe ren tõbar jerkakbiji eo emõnlok.” Aet, armij rein retiljek rej reimanlok ñan jerkakbiji eo me enaj lelok ñan ir, jab jejjo wõt yiõ ko ñan mour inem mij, ak kejatdikdik eo ñan mour indio! Men in emol an naj “jerkakbiji eo emõnlok.”​—Dri Hibru 11:35.

20. Ta eo katak in tok juõn enaj etale?

20 Elañe jej mij ilo tiljek mokta jen an Jehovah naj bõktok jemlokin jukjuk im bed in enana, ewõr ibbed juõn kejatdikdik emol kin “jerkakbiji eo emõnlok,” ej emõnlok kinke ewõr kejatdikdik eo ñan bõk mour indio. Jesus ear kallimur: “Komin jab bwilõñ kin men in; bwe auõ ej itok, ilo eo ro otemjej rej ber ilo lũp ko, re naj roñ ainiken, im naj drioijtok.” (Jon 5:​28, 29) Katak in tok juõn enaj etale manlok kin karõk eo kin jerkakbiji. Enaj kwalok kin ewi wãwen kejatdikdik eo kin jerkakbiji ej kakajur kij bwe jen ro rej kejbãrok air tiljek im jibañ kij ñan kaddeklok jitõb in karmijete kõnan ko ad make.

Kwoj Kememej ke?

• Etke kar kwalok kake Jehovah einwõt Anij an “ro remour”?

• Ta wãwen eo an ro rej bed ilo Sheol?

• Ta eo enaj walok ñan ro rej bed ilo Gehenna?

• Ewi wãwen jet renaj bõk tokjen jen “jerkakbiji eo emõnlok”?

[Pija eo ilo peij 13]

Einwõt Abraham, ro rej etal ñan Sheol renaj jerkakbiji

[Pija ko ilo peij 14]

Etke Adam im Eve, Cain, im Judas Iscariot rar etal ñan Gehenna?

    Bok im Kein Katak ilo Kajin M̦ajel̦ (1983-2026)
    Log Out
    Log In
    • Kajin M̦ajel̦
    • Share
    • Preferences
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Kilen Kõjerbale
    • Privacy Policy
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Log In
    Share