Onkundana yUukwaniilwa Onomola 36
Eyuvimumvo epe—Oli ku nine onakuyiwa ya tya ngiini?
Eyuvimumvo epe—Etameko lyethimbo epe mbela?
ETHELEMUMVO eti-20 olya hulu po mokati kuusiku mo 31 Desemba 1999.a Olya li ethelemumvo moka mwa monika epiyagano olindji. Ihe omwa monika wo etameko lyomauteknologi omape, omahumokomeho gopaunamiti inaaga monika nando onale, eindjipalo lyomauyelele ogendji nosho wo ekoko tali endelele lyomahupilo gomuuyuni auhe. Onkee ano eyuvimumvo epe olya li lya taambiwa ko koyendji li li endhindhiliko lyetegameno nosho wo lyelunduluko. Otashi vulika mbela tashi ka tya ehulilo lyiita, lyoluhepo, lyenyateko lyomudhingoloko nosho wo lyomikithi?
Aantu oyendji osho ye na etegameno lya tya ngaaka. Ihe otashi vulika ngaa mbela eyuvimumvo epe li ke ete omalunduluko ngoka to mono mo uuwanawa—omalunduluko ngoka taga ka ninga onkalamwenyo yoye nosho wo yuukwanegumbo woye yi kale ya gamenwa? Dhiladhila owala komaupyakadhi gamwe omanene ngoka ge tu taalela.
Enyateko
Iilongo ya huma komeho otayi “etitha eyonuko enene lyomudhingoloko kombanda yevi alihe nosho wo enyateko lyaapuhe nepiyaganeko lyomilandu ndhoka tadhi kaleke po uunshitwe.” Ngele iinima tayi tsikile yi li ngaashi yi li nena, “omudhingoloko gwopaunshitwe otagu ka kala unene gu li muudhigu.”—“Global Environment Outlook—2000,” United Nations Environment Programme.
Omikithi
“Momumvo 2020, omikithi kaadhi shi dholukwayu okwa tegelelwa kutya odho tadhi ka kala tadhi etitha omaso gaheyali gomomaso kehe omulongo miitopolwa tayi putuka, moku ga yelekanitha nomaso gonena ge vulike ketata lyaangoka.”—“The Global Burden of Disease,” Harvard University Press, 1996.
Aapyokoki yamwe otaya ti kutya “mo 2010, aantu omamiliyona 66 itaya [ka kala ko] we miilongo 23 moka mu na oyendji noonkondo mboka ye niwe komukithi [gwoAIDS].”—“Confronting AIDS: Evidence From the Developing World,” ehokololoningomwa lyaEuropean Commission nosho wo World Bank osho tali ti.
Oluhepo
“Konyala aantu ebiliyona 1.3 [omamiliyona 1 300] ohaya hupu moshimaliwa shi vulike kodola yimwe [yaAmerika] mesiku, naamboka itaaya vulu okutsakanitha oompumbwe dhawo dhi na ko nasha niikulya oye li pokwaadha pebiliyona 1 [omamiliyona eyuvi limwe].”—“Human Development Report 1999,” United Nations Development Programme.
Iita
“Elongithonkondo [miilongo yi ili noyi ili] otashi vulika li ka adhe poonkatu inaadhi monika nando onale. Elongithonkondo lya tya ngaaka . . . tali hwahwamekwa [komatopauko] gopamihoko, gopaukwashigwana, nogopalongelokalunga, . . . otali ka kala oludhi lwomaipumomumwe ngoka taga ka kala ge li apuhe moshitine shethelemumvo tali landula . . . , moka tamu ka dhipagwa aantu omayuvi omathele omvula kehe.”—“New World Coming: American Security in the 21st Century,” U.S. Commission on National Security/21st Century.
Onkee ano etyapulo netuntuko omolweyuvimumvo epe oya holeka oshili kutya enyateko, omikithi, oluhepo niita oyi wetike oyindji shi vulithe nale. Iiyetithi yomaupyakadhi ngaka oyo olwiho, okwaaheneinekelo muyalwe nokwiihola—omaukwatya ngoka itaaga vulu okukandulwa po owala komakonakono gopaunongononi, gopauteknologi, nenge gopapolotika.
Eyuvimumvo ndyoka tali ka laleka nuuyamba aantu
OMUNYOLI gwonale okwa tile: “Oondjila dhomuntu ihadhi kala momapangelo ge mwene nenge moonkondo dhomulumentu te ende, ku uthe ando oonkatu dhe.” (Jeremia 10:23) Haonkondo owala dhokupangela evi aantu kaaye na ihe okaaye na wo nuuthemba woku shi ninga. Omushiti gwetu, Jehova Kalunga, oye awike e na uuthemba okukandula po omaupyakadhi gaantu noye awike e shi nkene ge na okukandulwa po.—Aaroma 11:33-36; Ehololo 4:11.
Ihe uunake? Ongiini? Opu na omauliko ogendji noonkondo ngoka tagu ulike kutya tse otu li popepi nehulilo ‘lyomasiku gahugunina.’ Alikana yanuna Ombimbeli yoye e to lesha 2 Timoteus 3:1-5. Osha yela kutya ota hokolola omaukwatya ngoka aantu taye ku ulika pethimbo ndika ‘lyomathimbo omadhigu.’ Mateus 24:3-14 naLukas 21:10, 11 otaya hokolola wo “omasiku omahugunina.” Moka eitulomo otali ukithwa kiiningwanima yolela mbyoka ya ningwa okuza mo 1914, ngaashi iita yomuuyuni auhe, omalega golukayu nepumbo lyiikulya lyaapuhe.
Masiku “omasiku omahugunina” otaga hulu po. Daniel 2:44 (Ombimbeli yOshikwanyama) ota ti: “Kalunga nguka komegulu ota ka dhika uukwaniilwa itaau ka teka po sigo aluhe . . . Ihe owo otau ka nyanyagula notau ka teyagula [po] omaukwaniilwa agehe [gokombanda yevi] noku ga hulitha po, ihe owo wene tau ka kala sigo aluhe.” Ano osha li sha hunganekwa kutya Kalunga ota ka dhika po Uukwaniilwa, nenge epangelo, okupangela evi. PaHololo 20:4, epangelo ndika otali ka pangela uule woomvula eyuvi limwe—eyuvimumvo! Tala owala dhimwe dhomomikalo moka onkalamwenyo tayi ka kala ya hwepopala kaantu ayehe pethimbo lyEyuvimumvo ndyoka lyoshinge:
Omahupilo. “Oyo taa kala nokudhika omagumbo nokukala mo, taa kala nokutsika iikunino yoomviinu nokulya iiyimati yadho; ihaa kala nokutunga, yalwe ando ya kale mo, ihaa kunu, yalwe ando ya kale nokulya iiyimati yawo.”—Jesaja 65:21, 22.
Uukolele. “Nena omeho gaaposi otaga tonata, nomakutsi goombolo otaga thituluka. Esiku ndyoka oshitiningili ta nuka ngomenye, nelaka lyoshikokoma tali imbi pombanda.” “Kaku kala nando omuntu, ta ti: Ongame nda ala.”—Jesaja 33:24; 35:5, 6.
Omudhingoloko. Kalunga ota ka ‘yona po mboka haa yono evi.’—Ehololo 11:18.
Omakwatathano gaantu. “Oyo itaa kala nokuningilathana uuwinayi nokuyona sha mevindundu lyandje alihe eyapuki, oshoka evi alihe otali kala lyu udha okutseya kwOmuwa.”—Jesaja 11:9.
Aantu omamiliyona oyi itaala omauvaneko ngaka gOmbimbeli nomolwashono ye na etaloko lyomukumo newanawa okutala ko onakuyiwa. Oshizemo, yo otaya vulu okukondjitha omathininiko nomaupyakadhi gonkalamwenyo. Ongiini mbela Ombimbeli tayi vulu okukala oonkondo tadhi ku wilike monkalamwenyo yoye?
Ontseyo ndjoka tayi fala komwenyo!
UUNONGONONI nuuteknologi omathimbo gamwe otayi vulu okukala tayi kumitha aantu. Nonando ongaaka, ontseyo yopantu inayi ninga onkalamwenyo ya gamenwa noyi uvitha elago kaantu oyendji. Ontseyo awike ndjoka tayi vulu okutsakanitha shika oyo ndjoka ya hokololwa mOmbimbeli muJohannes 17:3, ngoka ta ti: “Nomwenyo gwaaluhe ogwo tuu nguka, oyo ye ku tseye, ongoye Kalunga awike gwashili, naanguka we mu tuma, Jesus Kristus.”
Ontseyo ya tya ngaaka otayi adhika momapandja gOmbimbeli. Nonando oyendji otaya popi omataloko ga kola ge na ko nasha nembo ndyoka eyapuki, aashona yowala ye li konakona yo yene. Ongiini kombinga yoye? Dhoshili, okulesha Ombimbeli otashi pula oonkambadhala odhindji. Ihe odhi na oshilonga. Ombimbeli oyo embo alike ndyoka ‘lya nyolwa koonkondo dhOmbepo yaKalunga, li shi kulonga nokukumagidha nokupukulula nokuputudha muuyuuki.’—2 Timoteus 3:16.
Ongiini ano to vulu okutameka okutseya Ombimbeli? Omolwashike itoo taamba ko ekwatho lyOonzapo dhaJehova? Dho ohadhi gandja elongo oshali kaantu omamiliyona momagumbo gawo. Opo dhi ku kwathele shi na ko nasha naashika, dho ohadhi longitha iinyolomwa yi ili noyi ili yi ikolelela kOmbimbeli, ngaashi okabroshure Kalunga Ota Pula Shike kuTse? Otaka gandja omayamukulo gokondandalunde kogendji gomomapulo ngoka tashi vulika u na ge na ko nasha nOmbimbeli, ngaashi: Kalunga oye lye? Elalakano lyaKalunga olyashike li na ko nasha nevi? Uukwaniilwa waKalunga oshike? Ombimbeli otayi vulu ngiini okuhwepopaleka onkalamwenyo yuukwanegumbo woye?
Ngele owa hala gumwe gwomOonzapo dhaJehova e ye e ku talele po pegumbo lyoye, alikana udhitha okambapila hoka ke li pevi. Dho otadhi ka kala dha nyanyukwa oku ku pa uuyelele oundji kombinga yElelo lyoshinge lyOomvula Eyuvi lyUukwaniilwa waKalunga!
□ Onda hala okutuminwa okabroshure Kalunga Ota Pula Shike kuTse?
□ Alikana ninga ekwatathano nangame shi na ko nasha nekonakonombimbeli lyoshali pegumbo
[Enyolo lyopevi]
a Mpaka otatu popi komataloko ge holike kAauninginino ge na ko nasha neyuvimumvo epe. Dhoshili, eyuvimumvo epe otali tameke mu 1 Januali 2001.