“Ondaka yavo oya ya nedu alishe”
“Ningeni ovanhu aveshe ovalongwa vange, noku va [ninginifa, NW] medina laXe nolOmona nolOmhepo Iyapuki.”—MATEUS 28:19.
1, 2. (a) Jesus okwa pa ovahongwa vaye oshilonga shilipi? (b) Omolwashike Ovakriste vomefelemudo lotete va dula okupondola shihapu?
EFIMBO lixupi fimbo ina londa meulu, Jesus okwa yandja oshilonga kovahongwa vaye. Okwe va lombwela a ti: “Ningeni ovanhu aveshe ovalongwa vange, noku va [ninginifa, NW] medina laXe nolOmona nolOmhepo Iyapuki.” (Mateus 28:19) Kasha li tuu oshilonga shinene lela!
2 Diladila ashike! POpentekoste 33 O.P, ovahongwa ve fike hanga 120 ova tililwa omhepo iyapuki nova tameka okuwanifa po oshilonga osho mokulombwela vamwe kutya Jesus oye kwa li a udanekwa e li Messias oo okupitila muye exupifo tali dulu okumonika. (Oilonga 2:1-36) Mbela ongudu oyo inini oya li tai ka fika ‘kovanhu aveshe’ ngahelipi? Pataleko lopanhu kasha li tashi shiiva, ndele “Kalunga iha nyengwa kusha.” (Mateus 19:26) Ovakriste vonale ova li va yambididwa komhepo iyapuki yaJehova nova li ve wete kutya efimbo olo va li mulo ola li la endelela. (Sakaria 4:6; 2 Timoteus 4:2, NW) Onghee hano, moule ashike womido omilongo dinini, omuyapostoli Paulus okwa li a dula okutya kutya onghundana iwa oya li ya udifilwa “ovashitwa aveshe vokoshi yeulu.”—Ovakolossi 1:23.
3. Oshike sha li sha viikilila “oilya” oyo i li Ovakriste va koshoka opo i ha monike?
3 Oule wefimbo lile mefelemudo lotete, elongelokalunga lashili ola twikila okutandavela. Ndelenee Jesus okwa xunganeka kutya efimbo okwa li tali ke uya eshi Satana ta ka kuna “eu” ndele “oilya” oyo i li Ovakriste vashili otai ka viikililwa oule womafelemudo fiyo efimbo leteyo. Konima yefyo lovayapostoli, osho osha li sha wanifwa.—Mateus 13:24-39.
Ehapupalo neendelelo kunena
4, 5. Okutameka mo 1919, oilonga ilipi Ovakriste ovavaekwa va tameka okulonga, nomolwashike sha li eshongo linene?
4 Mo 1919, osha li efimbo loilya oyo i li Ovakriste va koshoka i kale ya tongoka ko keu. Ovakriste ovavaekwa okwa li ve shi shii kutya oshilonga shinene osho va pewa kuJesus osha li natango shi na okulongwa. Ova li va itavela shili kutya ove li ‘momafiku axuuninwa’ nokwa li ve shii exunganeko laJesus olo tali ti: “Evangeli eli louhamba otali udifilwa ounyuni aushe li ningile oiwana aishe ondombwedi, opo nee taku uya exulilo.” (2 Timoteus 3:1; Mateus 24:14) Heeno, ova li ve shi shii kutya opa li natango oilonga ihapu oyo i na okulongwa.
5 Natango, ngaashi ovahongwa vomo 33 O.P., Ovakriste ovo ovavaekwa ova li va taalela eshongo linene. Ova li ashike omayovi manini moilongo inini. Ongahelipi mbela kwa li tava dulu okuudifila “ounyuni aushe” onghundana iwa? Dimbuluka, ovakalimo vokombada yedu ova hapupala tashi dulika okudja pomamiliyona 300 pefimbo lOvakesari fiyo opomamiliyona omayovi 2 konima yoita yotete younyuni. Nova twikila okuhapupala neendelelo natango momukokomoko wefelemido eti-20.
6. Exumokomesho lilipi lokutandavelifa onghundana iwa la ningwa mo 1930 nasha?
6 Nande ongaho, ngaashi ovamwaxe vomefelemido lotete, ovapiya vaJehova ovavaekwa ova tameka okulonga oshilonga osho va pewa ve na eitavelo la pama muJehova nomhepo yaye oya li pamwe navo. Mokati ko 1930 nasha, ovaudifi vevangeli 56 000 lwaapo ova li va udifa oshili yOmbibeli moilongo 115. Oilonga ihapu oya li ya longwa nale, ndele natango opa li pe na shihapu okulongwa.
7. (a) Eshongo lipe lilipi Ovakriste ovavaekwa va li va shakeneka? (b) Omolweyambidido ‘leedi dimwe,’ ongahelipi oilonga yokwoongela ya xuma komesho fiyo opaife?
7 Konima yefimbo, eudeko lomoule lokumona mo kutya “ongudu inene” oyo ya tumbulwa mEhololo 7:9 oyo shike, osha etifa po eshongo lipe nosho yo etimaumbwile kOvakriste ovo ovalongi noudiinini lokumona ekwafo. Ongudu itai dulu okuvalulwa ‘yeedi dimwe,’ ovaitaveli ovo ve na eteelelo lokukala kombada yedu, oya li i na okwoongelwa okudja ‘moiwana aishe nomomaludi aeshe nomovanhu aveshe nomomalaka aeshe.’ (Johannes 10:16, OB-1954) Oya li tai ka ‘longela Jehova oilonga iyapuki omutenya noufiku.’ (Ehololo 7:15, yelekanifa NW.) Osho osha hala okutya oya li tai ka kwafela moilonga yokuudifa noyokuhonga. (Jesaja 61:5) Oshidjemo, Ovakriste ovavaekwa ova li va hafa okumona omuvalu wovaudifi vevangeli wa tamunuka mo okudja pomayovi omilongo fiyo opomamiliyona. Momudo 2003, oshitwa shipe shopombada sho 6 429 351 osha kufa ombinga moilonga yokuudifa—omuvalu munene wavo owongudu inene.a Ovakriste ovavaekwa ova hafa omolwekwafo olo nosho yo eedi dimwe oda hafa omolwoufembanghenda wokuyambidida ovamwaxe ovavaekwa.—Mateus 25:34-40.
8. Eendombwedi daJehova ode linyenga ngahelipi komafininiko manene oo a ningwa pefimbo loita itivali younyuni?
8 Eshi ongudu yoilya konima yefimbo ya yela mo vali, Satana okwe i lwifa neenghono. (Ehololo 12:17) Okwe linyenga ngahelipi eshi ongudu inene ya tameka okuholoka po? Onelongifo leenghono linene! Mbela ohatu dulu okukala nomalimbililo kutya oye a li konima yomaponokelo omounyuni aushe okuponokela elongelokalunga lashili oo a ningwa pefimbo loita itivali younyuni? Keembinga adishe delipumomumwe olo, Ovakriste ova li koshi yomafininiko manene. Ovamwatate novamwameme vahapu ovaholike ova mona oixuna komayeleko matilifi, vamwe ova fila eitavelo lavo. Nande ongaho, ova twa kumwe neendjovo domupsalme tadi ti: “Kalunga ota tangifa nge ondjovo yaye; ohandi lineekele Kalunga, itandi tila nande. Ovanhu otava ningi nge shike!” (Epsalme 56:5; Mateus 10:28) Ovakriste ovavaekwa nosho yo eedi dimwe, ova pamekwa komhepo yaJehova nova fikama va pama moukumwe. (2 Ovakorinto 4:7) Oshidjemo, “eendjovo daKalunga da tandavela.” (Oilonga 6:7) Mo 1939, eshi oita ya tameka, Ovakriste ovadiinini 72 475 ova lopotwa va kufa ombinga moilonga yokuudifa. Ndelenee olopota oyo kwa li inai lixwa po yomo 1945, momudo oo oita ya xula, oya holola kutya Eendombwedi de lipyakidila di li 156 299 oda li da tandavelifa onghundana iwa. Satana ina findwa tuu!
9. Eefikola mbali dilipi da li da totwa po pefimbo lOita Itivali yOunyuni?
9 Osha yela kutya edongakano loita itivali younyuni inali ningifa ovapiya vaJehova va limbililwe ngeenge oilonga yokuudifa otai ka wanifwa tuu. Doshili, mo 1943 eshi oita ya li ya pimbila, opa li pa totwa eefikola mbali. Imwe, oyo paife hai ifanwa Ofikola yOukalele woPauteokratika, oya li ya longekidwa opo i ningwe momaongalo aeshe i deule Eendombwedi pauhandimwe opo di udife nokuninga ovanhu ovahongwa. Ikwao, Ofikola yOmbibeli yoWatchtower yaGilead oyo ya totwa po okudeula ovatumwa va ka xumife komesho oilonga yokuudifa moilongo i lili. Heeno, eshi oita ya xula, Ovakriste vashili ova li ve lilongekida okuhapupalifa oilonga.
10. Ongahelipi ouladi woshiwana shaJehova wa monika mo 2003?
10 Inava longa tuu oilonga ikumwifi! Molwaashi ova deulwa mOfikola yOukalele woPauteokratika, aveshe—ovanyasha novakulunhu, ovadali nounona nokuli naavo ve he na oukolele—ova kufa ombinga nova twikila okuwanifwa po oshilonga shinene osho va pewa kuJesus. (Epsalme 148:12, 13; Joel 2:28, 29) Momudo 2003, opa li oupokati wovaudifi 825 185 omwedi keshe ovo va ulika kutya efimbo olo tu li mulo ola endelela mokukufa ombinga moilonga youkokolindjila wopokafimbo ile tau twikile. Momudo oo tuu oo, Eendombwedi daJehova oda longifa eevili 1 234 796 477 mokupopya navamwe kombinga yonghundana iwa yOuhamba. Doshili, Jehova okwa hafifwa kouladi woshiwana shaye!
Koilongo i lili
11, 12. Oihopaenenwa ilipi tai ulike ondjokonona iwa yovatumwa?
11 Omido da pita, ovo va pita koGilead nosho yo vahapu ovo opo va piti kOfikola yOkudeula mOukalele ove na ondjokonona iwa. Pashihopaenenwa, moBrazilia omwa li ovaudifi vanini inava hanga po 400 eshi ovatumwa votete va fika mo mo 1945. Ovatumwa ovo nosho yo ovo ve ke va landula ova longa noudiinini pamwe novamwaxe ovaladi Ovabrazilia, na Jehova okwa nangeka noupuna munene eenghendabala davo. Itashi hafifa tuu kukeshe oo ta dimbuluka omafiku oo onale okumona kutya Brazilia okwa lopota oshitwa shipe shopombada 607 362 mo 2003!
12 Tala kuJapani. Komesho yoita itivali younyuni, moshilongo omo omwa li ovaudifi vOuhamba efele limwe lwaapo. Pefimbo loita, omahepeko onyanya okwa ninipika omuvalu wavo, nopexulilo loita, Eendombwedi ashike dinini da li di na omwenyo pamhepo nopalutu. (Omayeletumbulo 14:32) Ovakanyateli voudiinini ovo va tongomana ova li shili va hafa mo 1949 okuhambelela ovatumwa votete 13 va deulwa koGilead, novatumwa ovo ova kulika diva ohole yokuhola ovamwaxe Ovajapani ovaladi nohava yakula ovaenda. Konima yomido 50, Japani okwa lopota oshitwa shopombada shovaudifi 217 508 momudo 2003. Jehova okwa nangeka shili noupuna oshiwana shaye medu olo. Ope na eelopota da faafana moilongo imwe ihapu. Ovo tava dulu okuudifa moitukulwa yomoilongo imwe i lili ova dana onghandangala inene mokutandavelifa onghundana iwa, osho sha ningifa i udike moilongo, meenhunhu, nosho yo moitukulwa 235 mounyuni aushe mo 2003. Heeno, ongudu inene otai di ‘moiwana aishe.’
‘Yomomaludi aeshe nomovanhu aveshe nomomalaka aeshe’
13, 14. Omonghedi ilipi Jehova a ulika ongushu yokuudifa onghundana iwa ‘momalaka aeshe’?
13 Oshikumwifilonga shotete sha hokololwa konima eshi ovahongwa kwa li va vaekwa nomhepo iyapuki pOpentekoste 33 O.P., osha li okupopya kwavo omalaka nongudu oyo kwa li ya ongala. Aveshe ovo ve va uda otashi dulika va li hava popi elaka lopaiwana, tashi dulika Oshigreka. Molwaashi ova li “ovalumenhu ovatilikalunga,” ova li yo tashi dulika va dula okuuda ko osho sha popiwa potembeli mOshiheberi. Ndele ova li ve linyengifwa shili eshi va uda onghundana iwa momalaka oo ve lihonga okudja kounona wavo.—Oilonga 2:5, 7-12.
14 Natango kunena omalaka mahapu otaa longifwa moilonga yokuudifa. Ongudu inene inai xunganekwa ashike tai di moiwana ndele otai di yo ‘momaludi aeshe nomovanhu aveshe nomomalaka aeshe.’ Metwokumwe naasho, Jehova okwa xunganeka okupitila muSakaria a ti: ‘Ovalumenhu omulongo vomomalaka aeshe oiwana otava ka kwata koshikutu shomulumenhu Omujuda nokukanyatela ko, ndee tava ti: Ofye twa hala okweenda pamwe nanye, osheshi ofye twa uda, nokutya Kalunga e li pamwe nanye.’ (Sakaria 8:23) Nonande Eendombwedi daJehova kadi na vali eeshali dokupopya omalaka, odi shii ongushu yokuhonga ovanhu momalaka avo vene.
15, 16. Ongahelipi ovatumwa nosho yo vamwe va tambula ko eshongo lokuudifa momalaka omoitukulwa?
15 Doshili, kunena ope na omalaka manini oo haa longifwa apeshe, ngaashi Oshiingilisha, Oshifransa, nosho yo Oshispania. Ndele ovo va fiya po oilongo yavo va ka longe koilongo imwe ohava kendabala okulihonga omalaka omoitukulwa opo va udifile onghundana iwa ovo “ve na oikala iwa kombinga yomwenyo waalushe.” (Oilonga 13:48, NW) Osho otashi dulu okukala shidjuu. Eshi ovamwatate vokonhunhu yaTuvalu yokOlukadi lEfuta la Mwena va li va pumbwa oishangomwa melaka lavo, umwe womovatumwa okwa tambula ko eshongo olo. Molwaashi kapa li pe na emboitya, okwa tameka okutunga po omusholondodo woitya yOshituvalu. Konima yefimbo, embo Ove oto Dulu Okukala nOmwenyo Fiyo Alushe mOparadisa kombada yEdub okwa li la nyanyangidwa melaka lOshituvalu. Eshi ovatumwa va fika moCuraçao, kamwa li oshileshomwa shOmbibeli nosho yo emboitya lelaka lomoshitukulwa, Oshipapiamento. Opa li yo okuhaudafana kuhapu shi na sha nanghee elaka olo li na okushangwa. Ndele nande ongaho, moule womido mbali okudja eshi ovatumwa votete ve uya, okafo kopaKriste kOmbibeli kotete oka li ka nyanyangidwa melaka olo. Kunena, Oshipapiamento olo limwe lomomalaka 133 omo Oshungonangelo hai nyanyangidwa pefimbo limwe naayo yOshiingilisha.
16 MoNamibia, ovatumwa votete inava dula okumona Ondombwedi yomoshitukulwa i va kwafele shi na sha nokutoloka. Natango, elaka limwe lomoshitukulwa, Oshinama, kala li li na oitya i na sha nomautumbulilo oo haa longifwa luhapu, ngaashi “wanenena.” Omutumwa okwa hokolola a ti: “Shi na sha nokutoloka, onda longifa unene ovahongifikola ovo va li tava konakona Ombibeli. Molwaashi ova li ve na eshiivo linini loshili, onda li handi kala navo omutumba opo ndi kwashilipaleke kutya etumbulo keshe ola li li li mondjila.” Nande ongaho, okafo Omwenyo mOunyuni Mupe xuuninwa oka li ka tolokwa momalaka ane omoNamibia. Kunena, Oshungonangelo ohai nyanyangidwa alushe mOshikwanyama nOshindonga.
17, 18. Omashongo elipi a ungaungwa nao muMeksiko nosho yo moilongo imwe i lili?
17 MuMeksiko, elaka lamo linene Oshispania. Ndelenee fimbo Ovashipania kwa li inave uya mo, okwa li hamu popiwa omalaka mahapu, naamwe ohaa longifwa natango. Onghee hano, oishangomwa yEendombwedi daJehova paife ohai nyanyangidwa momalaka aheyali omoMeksiko nosho yo mElaka lOkuudikila lOshimeksiko. Okafo Uukalele wetu wUukwaniilwa mOshimaya oko oshishangomwa shotete shi li melaka limwe lOvaindia vokoAmerika hashi nyanyangidwa alushe. Doshili, omayovi mahapu Ovamaya, Ovaaztek nosho yo vamwe ove li vamwe vomovaudifi vOuhamba 572 530 muMeksiko.
18 Kunena, omamiliyona okwa ya onhapo koilongo i lili e li eenhauki ile a tembuka omolwouxupilo. Oshidjemo, oilongo ihapu paife opo i na lwoshikando shotete oitukulwa ya kula omo hamu popiwa omalaka oshinailongo. Eendombwedi daJehova oda tambula ko eshongo olo. Pashihopaenenwa, muItalia, kakele kOshiitalia, omu na omaongalo nosho yo eengudu momalaka 22. Opo ovamwatate va kwafelwe va udifile ovanhu ovo hava popi omalaka amwe, opa li pa unganekwa eengudu dokuhonga omalaka 16, mwa kwatelwa Elaka lOkuudikila lOshiitalia. Moilongo imwe ihapu, Eendombwedi daJehova otadi ningi eenghendabala da faafana okuhanga ovakalimo vahapu ovatembukilimo. Heeno, kekwafo laJehova, ongudu inene otai di shili meengudu domalaka mahapumahapu.
“Nedu alishe”
19, 20. Eendjovo daPaulus dilipi tadi wanifwa monghedi ya tongomana kunena? Shi yelifa.
19 Mefelemido lotete, omuyapostoli Paulus okwa shanga a ti: “Inava uda mbela? Heeno, ondaka yavo oya ya nedu alishe, neendjovo davo fiyo kominghulo dounyuni.” (Ovaroma 10:18) Ngeenge osho sha li ngaho mefelemudo lotete, itashi kala tuu shoshili unene kunena! Omamiliyona—tashi dulika e dule pefimbo lonale mondjokonona—otaa ti: “Onda hala okufimaneka Omwene alushe, ehambelelo laye inali pwa mo mokanya kange nande.”—Epsalme 34:2.
20 Natango, oilonga itai shuna pedu. Omuvalu wovaudifi vOuhamba otau twikile okuhapupala. Efimbo lihapulihapu otali longifwa moilonga yokuudifa. Omalishuneko omamiliyona nosho yo omayovi omafele omakonakonombibeli otaa ningwa. Ovanhu otava twikile okuulika kutya ove na ohokwe. Omudo wa ya, oshitwa shipe shopombada shaavo va li pedano lEdimbuluko lefyo laJesus ova li 16 097 622. Osha yela kutya ope na natango shihapu shi na okulongwa. Natu twikile okuhopaenena oudiinini ihau tengauka wovamwatate ovo ve lididimikila omahepeko madjuu. Natu ulike yo ouladi ngaashi wovamwatate aveshe ovo okudja mo 1919 va longa noudiinini moilonga yaJehova. Atusheni natu twikile okutwa kumwe neimbilo lomupsalme tali ti: “Oshinamufudo keshe, tanga Omwene! [Ovanhu nye, tangeni Jah, NW]!”—Epsalme 150:6.
Oto dulu okuyelifa?
• Ovamwatate ova tameka oshilonga shilipi mo 1919, nomolwashike sha li eshongo?
• Oolyelye va li va ongelwa opo va yambidide oilonga yokuudifa?
• Ondjokonona ilipi ovatumwa naavo tava longo moilongo i lili ve na?
• Oumbangi ulipi to dulu okutofa mo u ulike kutya Jehova ota nangeke noupuna oilonga yoshiwana shaye kunena?
[Omashangelo opedu]
a Tala olaporta yokomudo pepandja 26 fiyo 29 moshifo eshi.
b La nyanyangidwa kEendombwedi daJehova.