Lungama uha kale nomutima we linenepeka
“Kalunga oku tonde ovalinenepeki.” — JAKOB 4:6.
1. Yandja oshihopaenenwa shi na sha nokukala neliudo letumba la yuka.
MBELA opa li oiningwanima yonhumba oyo ya li ye ku ningifa u kale u udite etumba? Vahapu vomufye ohatu kala tu udite omaliudo a tya ngaho mahafifa. Okukala tu udite etumba haalushe sha puka. Pashihopaenenwa, ngeenge ovalihomboli Ovakriste tava tale kodjapo yokofikola shi na sha nelihumbato liwa lokamonakadona kavo nosho yo oilonga yako youdiinini, ohava kala va hafa omolwokupondola kwako. Omuyapostoli Paulus nosho yo ovalongi pamwe naye ova li ve udite etumba eshi ovamwaxe vomeongalo lipe olo va li va kwafela okutota po va li tave lididimikile omahepeko noudiinini. — 1 Ovatessaloniki 1:1, 6; 2:19, 20; 2 Ovatessaloniki 1:1, 4.
2. Omolwashike okukala tu udite etumba ihaku kala kwa yuka omafimbo amwe?
2 Mokutala koihopaenenwa oyo ya tetekela, otu wete kutya omunhu ota dulu okukala e udite etumba omolwehafo olo hali etifwa kokupondola sha ile kokukala u na oshinima shonhumba. Ndele luhapu, okukala u udite etumba otaku dulu okweetifwa kokukala u lishii wa fimana, u udite u dule vamwe mounghulungu, meholokepo, moupuna ile ngeenge tashi uya peendodo. Luhapu, osho ohashi limonikila moikala youngame, sha hala okutya, yelinenepeko. Tu li Ovakriste, otu na okuhenuka filufilu etumba la tya ngaho. Omolwashike mbela? Omolwaashi otu na eamo lopaudalelwamo lokulihola mwene olo twa fyuulula kutatekulululwa wetu Adam. (Genesis 8:21) Oshidjemo, omitima detu otadi dulu oku tu pukifa noupu tu kale tu udite etumba omolwomatomheno a puka. Pashihopaenenwa, Ovakriste ove na okukondjifa omaliudo okukala ve udite ounhwa omolwomuhoko, oupuna, ehongo, ounghulungu wopaushitwe ile molwokuyelekanifa oilonga yavo noyavamwe. Etumba olo hali etifwa koinima ya tya ngaho inali yuka noinali hokiwa kuJehova. — Jeremia 9:23; Oilonga 10:34, 35; 1 Ovakorinto 4:7; Ovagalati 5:26; 6:3, 4.
3. Elinenepeko oshike, na Jesus okwa popya shike shi na sha nalo?
3 Ope na etomheno limwe vali kutya omolwashike tu na okukondjifa etumba olo inali yuka. Ngeenge otwa kulike oikala ya tya ngaho momitima detu, otai dulu oku tu ningifa tu kale tu udite etumba lii, olo hali ifanwa elinenepeko. Elinenepeko oshike? Kakele kokukala neliudo kutya oku dule vamwe, omunhu oo e linenepeka oha kala a dina vamwe, ovo ha tale ko ve li pedu kuye. (Lukas 18:9; Johannes 7:47-49) Jesus okwa kwatela “elinenepeko” momusholondodo womaukwatya mai oo haa di “meni lomunhu” nohaa “nyateke omunhu.” (Markus 7:20-23) Ovakriste ove wete nghee sha fimanenena okulungama vaha kale nomitima de linenepeka.
4. Ongahelipi okukonakona oihopaenenwa yomOmbibeli i na sha naavo va li ve linenepeka taku dulu oku tu kwafela?
4 Oto dulu okukwafelwa u henuke oikala yelinenepeko mokutala komahokololo onhumba omOmbibeli e na sha naavo va li ve linenepeka. Kungaha, oto ka dula okumona noupu ngeenge ou udite etumba inali yuka ile ngeenge owa nyika oku ka kala u udite etumba la tya ngaho mokweendela ko kwefimbo. Osho otashi ke ku kwafela u henuke omadiladilo ile omaliudo oo taa dulu oku ku ningifa u kale nomutima we linenepeka. Oshidjemo, ito ka mona oilanduliko ii eshi Kalunga ta ka katuka metwokumwe nelondwelo laye olo tali ti: “Ohandi ka kufa mo mokati koye ovalinenepeki voye novanyakukwi voye, opo u ha kale vali nokulinenepeka komhunda yange iyapuki.” — Sefanja 3:11.
Kalunga oha katukile onghatu ovalinenepeki
5, 6. Farao okwa li a ulika ngahelipi oikala yelinenepeko, noshidjemo osha li shike?
5 Oto dulu yo okushiiva etaleko laJehova li na sha nelinenepeko mokutala konghedi omo a li a ungaunga novapangeli ovanaenghono, ngaashi Farao. Kape na omalimbililo kutya Farao okwa li e na omutima we linenepeka. Molwaashi okwa li e litala ko e li kalunga oo a wana okwiilikanwa, Farao okwa li a dina ovapiya vaye, Ovaisrael. Diladila kelinyengo laye eshi a li a pulwa a lekele Ovaisrael va ye mombuwa va ka “ningile [Jehova] oshivilo.” Okwa nyamukula nelinenepeko a ti: “[Jehova, NW] olyelye, ame ndi pwilikine ondaka yaye ndi lekele Israel a dje mo?” — Exodus 5:1, 2.
6 Konima eshi Farao a pewa omahandukilo ahamano, Jehova okwa lombwela Moses a pule omupangeli oo waEgipti kutya: “Natango ove ho linenepekele oshiwana shange nokwaanya shi ha dje mo?” (Exodus 9:17) Konima yaasho, Moses okwa shiivifa ehandukilo etiheyali — eemhawe odo da li da hanauna po edu laEgipti. Konima yehandukilo etimulongo, eshi Ovaisrael va li va mangululwa va ye, Farao okwa ka ninguluka ndele te va taataa e ke va kwate ngeno. Hauxuuninwa, Farao nomatanga aye ovakwaita ova li va fitikininwa mEfuta Litiliyana. Diladila ashike kutya ova li ve udite ngahelipi eshi omeva e uya ndele tae va pwipwikile po! Oshike sha li oshidjemo shelinenepeko laFarao? Ovakwaita vaye va deukikika ova tile: “Natu yeni onhapo, osheshi Omwene te va kondjele mokulwifa Ovaegipti.” — Exodus 14:25.
7. Ovapangeli vomuBabilon ova li va ulika ngahelipi oikala yelinenepeko?
7 Opa li natango ovapangeli vamwe ovalinenepeki ovo va li va fifwa ohoni kuJehova. Umwe womuvo okwa li Sanherib, ohamba yaAssur. (Jesaja 36:1-4, 20; 37:36-38) Hauxuuninwa, Assur osha ka kwatwa ko kOvababilon, ndele eehamba mbali daBabilon, odo da li de linenepeka, nado oda li da fifwa ohoni yo. Dimbulukwa oshivilo shohamba Belsassar eshi yo novashivwa vayo vomombala va li tava nwine moiyuma oyo ya li ya kufwa motembeli yaJehova, tava tange oikalunga yaBabilon. Ohaluka, opa holoka omunwe weke lomunhu tau shange etumwalaka kekuma. Eshi omuprofeti Daniel a pulwa a fatulule eshangelo olo likumwifi, okwa dimbulukifa Belsassar a ti: “Kalunga ou wOkombadambada okwa pele xo Nebukadnesar ouhamba . . . Ndelenee omutima waye eshi we linenepeka . . . , okwa tewa mouhamba ndele a kufwa yo efimano laye. . . . Ndelenee oove, omona waye Belsassar, ino lininipika nande komutima woye, nande ashishe eshi ou shi shii.” (Daniel 5:3, 18, 20, 22) Moufiku oo tuu oo, Babilon osha li sha kwatwa ko ketanga lovakwaita lOvamedia nOvapersia, na Belsassar okwa dipawa moufiku oo. — Daniel 5:30–6:1.
8. Jehova okwa li a katukila ovalinenepeki ve lili noku lili onghatu ya tya ngahelipi?
8 Diladila natango kovalumenhu vamwe ovalinenepeki ovo va li va dina oshiwana shaJehova, ngaashi: omutongolume Omufilisti Goljat, Omuprima waPersia Haman nosho yo ohamba Herodes Agrippa, oo a li omupangeli woshitukulwa shaJudea. Omolwelinenepeko lavo, ovalumenhu ovo vatatu ova fya omafyo taa fifa ohoni, omolwokukatukilwa onghatu kuKalunga. (1 Samuel 17:42-51; Ester 3:5, 6; 7:10; Oilonga 12:1-3, 21-23) Okukatukila ovalumenhu ovo ovalinenepeki onghatu kwaJehova otaku divilike oushili ou kutya: “Ounhwa tau tetekele ehanauno, nelinenepeko tali tetekele epunduko.” (Omayeletumbulo 16:18) Doshili, kape na omalimbililo kutya “Kalunga oku tonde ovalinenepeki.” — Jakob 4:6.
9. Ongahelipi eehamba daTirus da ninga dikengeleledi?
9 Mepingafano novapangeli ovalinenepeki vaEgipti, Assur nosho yo Babilon, ope na efimbo olo eshi ohamba yaTirus ya li ya kwafela oshiwana shaKalunga. Pefimbo lokupangela kwohamba David nohamba Salomo, ohamba yaTirus oya li ya yandja ovalongi ovanekeka noitungifo yokutunga ombala nosho yo otembeli yaKalunga. (2 Samuel 5:11; 2 Omafimbo 2:11-16) Ndele shinyikifa oluhodi, mokweendela ko kwefimbo, Ovatirus ova ka pilukila po oshiwana shaJehova. Omolwashike mbela ve ke shi pilukila po? — Epsalme 83:4-8; Joel 3:4-6; Amos 1:9, 10.
‘Omutima woye we linenepeka’
10, 11. (a) Olyelye ta dulu okufaafanifwa neehamba daTirus? (b) Oshike sha li sha etifa elunduluko moikala yaTirus shi na sha naIsrael?
10 Jehova okwa li a nwefa mo omuprofeti waye Hesekiel a nyaneke pomutenya noku tokole epata leehamba daTirus. Etumwalaka laHesekiel olo la li la yukifwa ‘kohamba yaTirus’ oli na eendjovo odo tadi hokolola nawa epata leehamba daTirus nosho yo omukengeleledi wotete, Satana, oo “ina kala a fikama a pama moshili.” (Hesekiel 28:12; Johannes 8:44, NW) Satana okwa li nalenale oshishitwa shopamhepo shidiinini mehangano laJehova lovana vaye vomeulu. Okupitila muHesekiel, Jehova Kalunga okwa li a ulika kutya oshike lela kwa li sha etifa enyonauko lepata leehamba daTirus nolaSatana.
11 Okwa ti: “Ove wa li muEden, moshikunino shaKalunga. Omamanya oulenga a li oshituviko shoye . . . Ove wa li omukerubi u nomavava a tanganana a hanga kokule . . . Ove wa li wa wanenena mokukala kwoye okudja kefiku lokushitwa kwoye fiyo muove mwa monika eshi inashi yuka. Molwounene wokukumanafana kwoye ove wa yadifa omwenyo woye oukolokoshi ndele ove wa nyona. . . . Oove omukerubi wa hanga kokule nde ku hanauna po . . . Omutima woye we linenepekela ewapalo loye. Ove wa nyonauna po ounongo woye molwetumbalo loye.” (Hesekiel 28:13-17) Heeno, elinenepeko ola li le linyengifa eehamba daTirus di longifile oshiwana shaJehova eenghono. Tirus osha li sha ninga shiyamba neenghono, molwaashi osha li ondingandinga yomalandifilo nosha li sha shiivikila oilongomwa yokuliwapeka. (Jesaja 23:8, 9) Eehamba daTirus oda li di lishii unene oungame noda hovela okuhepeka oshiwana shaKalunga.
12. Oshike sha etifa oukengeleledi waSatana, nota twikile okuninga shike?
12 Sha faafana, oshishitwa shopamhepo osho sha ninga Satana, osha li shi na ounongo oo sha li sha pumbwa opo shi wanife po oshilonga keshe sha li sha pewa kuKalunga. Ndele ponhele yokukala shi na olupandu, oshe ke ‘linenepeka’ ndele tashi hovele okudina onghedi yaKalunga yokupangela. (1 Timoteus 3:6) Omolwokukala shi lishii oungame, osha hovela okukala sha hala okulongelwa kuAdam naEva. Ehalo olo lii ola fimbapala ndele tali dala oulunde. (Jakob 1:14, 15) Satana okwa heka Eva a lye koiimati yomuti oo Kalunga a li a dilika. Nokonima yaasho Satana okwa longifa Eva opo a life Adam oiimati oyo ya li ya dilikwa. (Genesis 3:1-6) Kungaha, ovalihomboli ovo votete ova kondjifa oufemba waKalunga woku va pangela, nokungaha, ova li va ninga ovalongeli vaSatana. Elinenepeko laSatana kali na ongaba. Okwa kendabala okuheka oishitwa aishe oinaendunge meulu nokombada yedu, mwa kwatelwa naJesus Kristus, opo i mu longele i li omhinge nounamapangelo waJehova. — Mateus 4:8-10; Ehololo 12:3, 4, 9.
13. Elinenepeko ola etifa oilanduliko ilipi?
13 Kungaha, ou wete kutya elinenepeko ola etifwa po kuSatana nolo li li oshietifi lela shoulunde, shemono loixuna nosho yo shenyonauko olo li li mounyuni kunena. E li ‘kalunga kounyuni ou,’ Satana ota twikile okuxwaxwameka omaliudo etumba inaa yuka nosho yo elinenepeko. (2 Ovakorinto 4:4, OB-1954) Oku shi shii kutya efimbo laye olo la fyaala ko olixupi, onghee hano ota lwifa Ovakriste vashili. Elalakano laye olo oku va amuna ko kuKalunga, opo va kale ve lihole vo vene, ovalitangi novalinenepeki. Ombibeli oya xunganeka kutya oikala oyo yokulihola mwene otai ka kala apeshe ‘momafiku aa axuuninwa.’ — 2 Timoteus 3:1, 2, eshangelo lopedu mo NW; Ehololo 12:12, 17.
14. Jehova oha ungaunga noishitwa yaye oinaendunge she likolelela kefinamhango lilipi?
14 Jesus Kristus okwa li a nyaneka pomutenya nouladi oilanduliko ii oyo ya etifwa kelinenepeko laSatana. Lwoikando itatu nosho yo moitanaisho yovatondi vaye ovo va li ve lishii ouyuki, Jesus okwa popya efinamhango li na sha nanghee Jehova ha ungaunga novanhu, a ti: “Keshe ou te linenepeke ota ninipikwa, naau te lininipike ota ka nenepekwa.” — Lukas 14:11; 18:14; Mateus 23:12.
Amena omutima woye uhe linenepeke
15, 16. Oshike sha li sha ningifa Hagar e linenepeke?
15 Otashi dulika wa didilika kutya oihopaenenwa yaavo va li ve linenepeka oyo ya tumbulwa metetekelo oya kwatela mo ovalumenhu ovo va li va tumbala. Mbela osho osha hala okutya ovanhu vongaho itava dulu okuninga ovalinenepeki? Hasho nandenande. Konakona oshinima osho sha li sha ningwa moukwaneumbo waAbraham. Tatekulululwa oo ka li e na omonamati oo a li ta dulu okuninga omufyuululi waye, nomukainhu waye, Sara, okwa li a pita momido dokumona ounona. Osha li onghedindjikilile komulumenhu oo e li monghalo ngaashi yaAbraham a hombole omukainhu wopomunghulo nokudala naye ounona. Kalunga okwa li a efa eehombo da tya ngaho di kale po, molwaashi kasha li natango efimbo laye lokutula po omufika waye wopehovelo u na sha nohombo mokati kovalongeli vaye vashili. — Mateus 19:3-9.
16 Omolwokuladipikwa kuSara, Abraham okwa li a itavela a dale nomupiya waSara, Omuegipti Hagar, okaana oko kwa li taka dulu okukala okafyuululi. Hagar e li omukainhu waAbraham wopomunghulo, okwa li a ninga oufimba. Hagar okwa li e na okukala e na olupandu linene omolwoufembanghenda oo. Ponhele yaasho, omutima waye owe ke linenepeka. Ombibeli otai hokolola tai ti: “Ndelenee ye eshi a mona nokutya, ye omufimba, okwa dina Sarai, omwene waye.” Oikala oyo okwa li ya etifa okalamauka moukwaneumbo waAbraham, nomolwaasho Sara a ka taataa mo Hagar. Ndele opa li onghedi omo oupyakadi oo wa li tau dulu okukandulwa po. Omweengeli waKalunga okwa kumaida Hagar a ti: “Shuna komwene woye, ove u lininipikile epangelo laye.” (Genesis 16:4, 9) Osha yela kutya Hagar okwa tula moilonga ekumaido olo, sha hala okutya okwa lundulula oikala yaye i na sha naSara, nokwa ka ninga inakulululwa woshiwana shinene.
17, 18. Omolwashike atusheni tu na okulungamena oikala yelinenepeko?
17 Oshimoniwa shaHagar otashi ulike kutya ngeenge onghalo yomunhu ya lundulukile kouwa, otashi dulika shi mu linenepekife. Oshilihongomwa oshosho kutya nokuli nOmukriste oo a kala ta longele Kalunga nomutima muwa ota dulu okuninga omulinenepeki ngeenge okwa punapala ile okwa i pondodo yeenghonopangelo. Oikala oyo otai dulu yo okweetifwa kokupandulwa kuvamwe omolwomupondo, ounongo ile ounghulungu womunhu. Heeno, Omukriste oku na okulungama omutima waye uhe linenepeke. Elungi la tya ngaho ola pumbiwa unene tuu ngeenge oha pondola okuninga oinima ile oku na oinakuwanifwa ihapu.
18 Etomheno la fimanenena li na sha nokuhenuka elinenepeko oli na sha nanghee Kalunga ha tale ko oukwatya oo. Eendjovo daye otadi ti: “Elinenepeko lomesho nounhwa womutima osho evilimo lovahenakalunga noulunde.” (Omayeletumbulo 21:4) Shihokwifa, Ombibeli otai londwele kondadalunde Ovakriste ovo ve li “oipuna yomounyuni ou” vehe “linenepeke.” (1 Timoteus 6:17; Deuteronomion 8:11-17) Ovakriste ovo vehe fi oipuna ove na okuhenuka “efupa” nove na okudimbuluka kutya omunhu keshe ota dulu okukulika oikala yelinenepeko, kutya nee oshipuna ile ohepele. — Markus 7:21-23; Jakob 4:5.
19. Ussia okwa nyona po ngahelipi ondjokonona yaye iwa?
19 Elinenepeko nosho yo oikala ikwao ii otai dulu okunyona po ekwatafano lomunhu liwa olo e na naJehova. Pashihopaenenwa, diladila koshitukulwa shotete shokupangela kwohamba Ussia; otai hokololwa taku ti: “Nokwa ninga osho sha yuka momesho Omwene . . . Nokwa konga Kalunga . . . Ndele pomafiku oo ye eshi a konga Omwene, Kalunga e mu pa elao.” (2 Omafimbo 26:4, 5) Ndele, shinyikifa oluhodi, Ussia okwa nyona po ondjokonona yaye iwa, molwaashi “omutima waye e u nenepeka, onghee a ninga osho inashi yuka nande.” Molwaashi okwa li e lishii oungame, okwa ya motembeli a ka twimine omatwimino. Eshi ovapristeri ve mu londwela aha katuke onghatu oyo yelinenepeko, “Ussia okwa handuka unene.” Oshidjemo, Jehova okwe mu denga noudu woshilundu nokwa fya ina hokiwa kuye. — 2 Omafimbo 26:16-21.
20. (a) Ongahelipi ohamba Hiskia hanga i nyone po ondjokonona yayo iwa? (b) Oshike hatu ka konakoneni moshitukulwa tashi landula?
20 Tala kekondjifafano olo li li pokati koshihopaenenwa shaUssia naasho shohamba Hiskia. Pomhito imwe, Hiskia hanga a nyona po ondjokonona yaye iwa, molwaashi “omutima waye we linenepeka.” Lao linene, “melinenepeko laye Hiskia okwe lininipika nomutima aushe” nokwa ka kala a hokiwa vali kuKalunga. (2 Omafimbo 32:25, 26) Didilika kutya osho sha li sha kwafela Hiskia a efe po oikala yelinenepeko osha li elininipiko. Heeno, elininipiko olo okukala uhe na oikala yelinenepeko. Onghee hano, moshitukulwa tashi landula ko, ohatu ka konakoneni nghee hatu dulu okukulika oukwatya welininipiko noku u diinina.
21. Oshike osho Ovakriste ovalininipiki tava dulu okuteelela?
21 Ndele inatu dimbwa oilanduliko ii oyo ya etifwa kelinenepeko. Molwaashi “Kalunga oku tonde ovalinenepeki,” natu kaleni twa tokola toko okweekelashi omaliudo etumba inali yuka. Eshi hatu kendabala okukala Ovakriste ovalininipiki, otwa teelela oku ka xupa mefiku linene laKalunga, eshi ovalinenepeki tava ka xulifwa po kombada yedu, pamwe noilanduliko oyo va etifa. Oshidjemo, “okulitumba kwovanhu otaku dengwa poshi, nelinenepeko lovalumenhu tali xutulwa po; nOmwene Oye aeke ta ka kala munene mefiku olo.” — Jesaja 2:17.
Oitwa yokudilonga
• Omulinenepeki omunhu a tya ngahelipi?
• Oshike sha etifa po oikala yelinenepeko?
• Oshike hashi ningifa omunhu e linenepeke?
• Omolwashike tu na okulungama tuhe linenepeke?
[Efano pepandja 15]
Elinenepeko laFarao ole ke mu ningifa a fifwe ohoni
[Efano pepandja 16]
Hiskia okwe ke lininipika ndele ta kala vali a hokiwa kuKalunga