Nkene to vulu okwiidhidhimikila oluhodhi
‘Oyana aamati ayehe yaJakob naakadhona oye ya oku mu hekeleka, ihe okwa tindi okuhekelekwa e ta ti: “Aawe, otii ka kulukila muusi komumwandje tandi mu lili.” Osho ngaa a tsikile okulila omwana.’—GENESIS 37:35, yelekanitha KB.
TATEKULULULWA Jakob okwa li a nika oluhodhi noonkondo omolweso lyomwanamati. Okwa li a popi kutya ote ke mu lila sigo okeso lye. Ngaashi Jakob, nangoye otashi vulika wu kale wu uvite kutya eso lyagumwe ngoka wu hole olye ku ehama noonkondo noku wete ngele oluhodhi ndoka otalu ka kodha. Mbela oluhodhi olunene lwa tya ngaaka otalu ulike kutya omuntu ke na eitaalo muKalunga? Hasho nando!
Ombiimbeli otayi popi kutya Jakob okwa li omulumentu e na eitaalo. Jakob nahekulu Abraham nosho wo he Isak otaya tumbalekwa omolweitaalo lyawo lya dhenga mbanda. (Aahebeli 11:8, 9, 13) Oshikando shimwe, Jakob okwa li nokuli a kondjo nomuyengeli uusiku auhe opo a yambekwe kuKalunga. (Genesis 32:24-30) Osha yela kutya Jakob okwa li e na ekwatathano ewanawa lela naKalunga. Oshike ano tatu ilongo mokunika oluhodhi kwaJakob? Omuntu ota vulu okukala e na eitaalo lya kola muKalunga, ihe natango ota vulu okukala ha nika oluhodhi nuuthigwa. Uuna twa silwa gumwe ngoka tu hole oshi li paunshitwe okukala twa nika oluhodhi.
Oluhodhi oshike?
Oluhodhi otalu vulu oku tu guma momikalo dhi ili nodhi ili, ihe ohalu ehameke unene oyendji pamaiyuvo. Natu tale koshimoniwa shaLeonardo ngoka a li e na oomvula 14 sho he a si komukithi ngoka hagu pata iifudho. Leonardo iha dhimbwa nando esiku ndyoka yinagona e mu lombwela kutya he okwa sa. Petameko ka li i itaala kutya he okwa sa shili. Nonando okwa li a mono omudhimba gwahe pefumviko, kuye osha li sha fa ondjodhi. Leonardo okwa li a kala uule woomwedhi hamano lwaampono, itaa vulu okulila. Olundji okwa kala ha kala a tegelela he e ye kegumbo okuza kiilonga. Osha li she mu pula konyala uule womvula lwaampono opo i itaale kutya he okwa sa. Konima yaashono okwa li e li lela muuwike. Ngele e ya megumbo, ihe kamu na omuntu osha li hashi mu dhimbulukitha kutya he okwa sa. Oshinima shoka, osha li hashi mu ehameke noha tameke okulila. Ka li tuu a yuulukwa he noonkondo!
Oshimoniwa shaLeonardo otashi ulike sha yela kutya oluhodhi ohalu vulu okweehameka noonkondo. Onkundana ombwanawa oyo kutya oluhodhi ihalu kalelele. Ihe otashi pula ethimbo opo lu hule po. Ngaashi owala oshilalo hashi kutha ethimbo lyontumba opo shi aluke, osho wo naamboka ya silwa hashi pula ethimbo kuyo opo ya hupule. Ohashi kutha oomwedhi nenge oomvula dhontumba opo oluhodhi lu hwepopale. Ihe uuwehame mboka ho kala wu uvite petameko ohawu ende tawu shuna pevi nonkalamwenyo ohayi ende tayi hwepopala.
Kakele kaashono, okunika oluhodhi okwa pumbiwa molwaashoka aniwa ohaku hwepopaleke onkalo nohaku kwathele wo omuntu e yi igilile. Omuntu ngele a si oha thigi po omwaka notu na okwiilonga okukala monkalamwenyo nopwaahe na omuntu ngoka. Ngele owa nika oluhodhi ohashi ku kwathele wu ulike nkene wu uvite. Oluhodhi olwa yooloka shili shi ikolelela komuntu nomuntu. Ihe osha nika lela oshiponga pamadhiladhilo, pamaiyuvo nopalutu ngele oto thitikinine mo oluhodhi lwoye. Ihe ongiini to vulu okuulika oluhodhi lwoye momukalo omwaanawa? Ombiimbeli oyi na omayele taga longo kombinga yaashoka.a
Okwiidhidhimikila oluhodhi
Oyendji mboka ya silwa oye shi mona kutya okupopya ohaku vulu okukwathela. Pashiholelwa tala koohapu dhomunyoli gwOmbiimbeli Job ngoka a li a silwa oyana omulongo nokwa li wo i idhidhimikile omaupyakadhi galwe. Okwa ti: “Onda kenyanana okukala nomwenyo. Otandi holola omayemato gandje notandi popi [molwuululume] womwenyo gwandje.” (Job 1:2, 18, 19; 10:1) Ndhindhilika kutya Job okwa li a pumbwa ‘okuholola omayemato’ ge. Ongiini a li te ke shi ninga? Okwa yelitha a ti: ‘Otandi popi.’
Paulo ngoka a silwa yina ota ti: “Okupopya kombinga yameme okwa li kwa kwathele ndje.” Onkee ano, okupopya omaiyuvo goye nakuume omwiinekelwa ohashi vulu okweeta epepelelo. (Omayeletumbulo 17:17) Yone sho a silwa yina okwa li a pula Aakriste ooyakwawo ya kale haye mu talele po olundji. Ota dhimbulukwa nokutya “okupopya okwa li kwe mu kwathele a hwepopaleke uuwehame.” Nangoye otashi vulika shi ku kwathele ngele oto popi omaiyuvo goye noku ga hokololela gumwe ngoka te ku pulakene nohenda.
Okunyola nkene wu uvite otaku vulu okukwathela. Yamwe mboka haya mono shi li oshidhigu okupopya omaiyuvo gawo otashi vulika shi kale oshipu kuyo oku ga nyola. Konima yeso lyaSaul naJonatan, omulumentu omudhiginini David okwa li a nyola ontakumandjimbo moka a hokolola oluhodhi lwe. Eimbilo ndika olya ningi oshitopolwa shembo lyOmbiimbeli etiyali lyaSamuel.—2 Samuel 1:17-27.
Okulila nako otaku vulu oku ku kwathela wu pepelelwe pamaiyuvo. Ombiimbeli otayi ti: ‘Opu na ethimbo lyokulila.’ (Omuuvithi 3:1, 4) Nopwaahe na omalimbililo eso lyagumwe ngoka tu hole oli li “ethimbo lyokulila.” Ngele otwa silwa katu na okukala twa sa ohoni okulila. Ombiimbeli oyi na iiholelwa oyindji yaalumentu naakiintu aadhiginini mboka ya li ya lili montaneho. (Genesis 23:2; 2 Samuel 1:11, 12) Jesus Kristus “okwa lili” sho a hedha popepi nombila yakuume ke Lasarus ngoka a sa.—Johannes 11:33, 35.
Owu na okwiidhidhimikila onkalo yoluhodhi molwaashoka omaiyuvo goye otashi vulika ga kale taga lunduluka neendelelo. Dhimbulukwa kutya ku na okukala wa sa ohoni okulila. Oohandimwe oyendji oye shi mona shili kutya okulila oku li paunshitwe nokwa pumbiwa opo wu tye po hwepo.
Hedheni kuKalunga
Ombiimbeli otayi ti: “Hedheni kuKalunga, oye nota hedha kune.” (Jakob 4:8) Omukalo gumwe gwa simana gwokuhedha kuKalunga ogwo okupitila megalikano. Ino dhina ongushu yalyo. Ombiimbeli otayi gandja euvaneko ndika tali hekeleke tayi ti: “OMUWA oku li popepi naamboka ya dhengwa pevi; ota hupitha mboka ya kanitha etegameno.” (Episalomi 34:18) Otayi tu shilipaleke wo tayi ti: “Uudhigu woye u fala kOMUWA, oye te ku popile; ihe etha aayuuki ya sindike.” (Episalomi 55:22) Ipula owala kwaashoka. Ngaashi twa lesha metetekelo, oyendji oye shi mona kutya ohashi kwathele ngele taya popi omaiyuvo gawo nakuume omwiinekelwa. Mbela itashi ke tu kwathela ngele otwa mbumbulile omaiyuvo getu kuKalunga ngoka u uvaneka kutya ote tu hekeleke?—2 Aatessalonika 2:16, 17, KB.
Paulo ngoka a tumbulwa metetekelo okwa ti: “Uuna itaandi vulu okwiidhidhimikila oluhodhi nondi uvite itaandi vulu we, ohandi yi koongolo nokugalikana kuKalunga. Ohandi mu pula ekwatho.” Paulo oku na uushili kutya egalikano ohali mu kwathele. Nangoye omolwokugalikana nuudhigini ‘Kalunga kehekeleko alihe’ ote ke ku pa uulaadhi noonkondo opo wi idhidhimike.—2 Aakorinto 1:3, 4, KB; Aaroma 12:12.
Etegameno lyeyumuko
Jesus okwa ti: “Ongame eyumuko nomwenyo. Oongoka i itaala ndje, ota kala e na omwenyo, nando ona se.” (Johannes 11:25) Ombiimbeli otayi ti kutya oonakusa otaya ka yumuka.b Sho Jesus a li kombanda yevi, okwa li u ulike kutya ye ota vulu okuyumudha oonakusa. Oshikando shimwe okwa li a yumudha okakadhona koomvula 12. Mbela aavali yako oya li yi inyenge ngiini? Oya li “ya kwatwa kehaluko enene.” (Markus 5:42) Jesus Kristus ngoka e li Omukwaniilwa gwUukwaniilwa womegulu, kohi yelelo lye ota ka yumudha aantu oyendji ya kale nomwenyo kombanda yevi, ihe omonkalo yombili noyuuyuuki. (Iilonga 24:15; 2 Petrus 3:13) Dhiladhila owala ehaluko enene sho oonakusa taya ka yumudhwa nokuhanganithwa ishewe naaholike yawo.
Claudete ngoka a silwa omwanamati Renato moshiponga shondhila, okwa li a tula efano lyomwanamati kokila mokombitha. Olundji okwa li ha kala ta tala kefano e ti ipopile ta ti: ‘Otatu ka tsakanena ishewe meyumuko.’ Leonardo oha kala a fa e wete he a yumuka e li muuyuni uupe mboka Kalunga u uvaneka. Eeno, etegameno lyeyumuko oli li ehekeleko lyashili kuyo nokoyendji mboka ya silwa aaholike yawo. Nangoye wo otali vulu oku ku hekeleka.
[Omanyolo gopevi]
a Opo wu mone uuyelele wankene aanona ye na okukwathelwa yi idhidhimikile oluhodhi lwaavali yawo, tala oshitopolwa “Kwathela aanona yu uve ko kutya eso oshike,” mokabroshure Uuna gumwe ngoka wu hole a sa, pepandja 25.
b Omolwuuyelele wa gwedhwa po woonkundathana kombinga yetegameno lyeyumuko, tala ontopolwa 7 membo Omalongo gashili gOmbiimbeli ogeni naanaa? lya nyanyangidhwa kOonzapo dhaJehova.
[Oshimpungu/Ethano pepandja 7]
Okuhekeleka yalwe
‘Kalunga nguka te tu hekeleke muudhigu wetu awuhe, opo tu wape wo okuhekeleka mboka ye li muudhigu kehe, onehekeleko ndyoka Kalunga te tu hekeleke nalyo.’—2 Aakorinto 1:4, KB.
Aakriste yashili oyendji oya mona kutya oohapu ndhika odhoshili. Omolwehekeleko ndyoka ya li ya pewa opo yi idhidhimikile omaso gaamboka ye hole, oye li wo taya vulu okuladhipika nokuhekeleka yalwe.
Tala koshiholelwa shomumwameme Claudete ngoka ha talele po aluhe mboka ya silwa nokupopya nayo kombinga yeitaalo lye ndyoka li ikolelela kOmbiimbeli. Manga inaa silwa omwanamati, okwa li a ka talela po omukiintu gumwe ngoka omwanamati a sa kokankela yomombinzi. Omukiintu okwa li a pandula etalelopo ndyoka, ihe okwa li e uvite kutya Claudete ita vulu okuuva ko thiluthilu uuwehame we. Ihe konima yaashoka omwanamati gwaClaudete okwa si, nomukiintu ngoka a li a talele po okwa li e ya okutala ngele Claudete oku na ngaa eitaalo lye natango sho omwana a sa. Omolweitaalo lya kola lyaClaudete, omukiintu ngoka oha konakona Ombiimbeli pandjigilile naClaudete noku li ta mono ehekeleko lela okuza mOohapu dhaKalunga.
Konima sho Leonardo a silwa he, okwa li a tokola i ilonge elaka lyokuudhika opo a vule okuuvithila aathitamatsi etumwalaka lyehekeleko lyopaMbiimbeli. Oonkambadhala dhe okukwathela aathitamatsi odha li dhe mu kwathele noonkondo. Okwa ti: “Oshinima shimwe shoka sha kwathela ndje ndi idhidhimikile oluhodhi lwandje osho ehalo okukwathela aathitamatsi yi ilonge kombinga yaKalunga. Onda yamba po ethimbo lyandje olindji nosho wo oonkondo dhandje ndi ya kwathele. Oluhodhi lwandje olwa li lwa shituka enyanyu sho nda li nda tala omukonakonimbiimbeli gwandje gwotango ta ninginithwa. Dhoshili shika osha li oshikando shandje shotango nda nyanyukwa okuza peso lyatate.”—Iilonga 20:35.
[Ethano pepandja 4]
Okupopya omaiyuvo goye ohashi vulu okweeta epepelelo
[Ethano pepandja 5]
Okunyola otaku vulu oku ku kwathela wu ulike oluhodhi lwoye
[Ethano pepandja 5]
Okulesha kombinga yetegameno lyeyumuko otashi vulu oku ku hekeleka
[Ethano pepandja 6, 7]
Jesus oku uvaneka okuyumudha mboka ye mu itaala