ONGULUMAMBO MOINTANETA yiileshomwa yopaMbiimbeli
ONGULUMAMBO MOINTANETA
yiileshomwa yopaMbiimbeli
Oshindonga
  • OMBIIMBELI
  • IILESHOMWA
  • OKUGONGALA
  • w05 5/1 ep. 19-23
  • Oolyelye tava ka nyumunwa?

Oshitopolwa shika kashi na okavidio.

Opu na epuko lyasha, okavidio itaka yi komeho.

  • Oolyelye tava ka nyumunwa?
  • Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2005
  • Uupalanyolo uushona
  • Uuyelele wa faathana
  • Oonakufya ove li peni?
  • ‘Va ongelwa pooxe’
  • Mbela moshovafi omu na ovo ve he fi ovayuki?
  • Oolyelye ve li muGehenna?
  • Enyumuko “lotete” nenyumuko “liwa unene”
  • Sheol naHades (oshaasi nuusi) oshike?
    Omalongo gashili gOmbiimbeli ogeni naanaa?
  • “Oheli”—Oko Yi Li Shili?
    Ngoye oto vulu okukala nomwenyo sigo aluhe mOparadisa kombanda yevi
  • Oonkondo dhetegameno lyeyumuko
    Longela Kalunga awike kashili
Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2005
w05 5/1 ep. 19-23

Oolyelye tava ka nyumunwa?

“Inamu shi kuminwa, osheshi efimbo tali uya, opo aveshe ava va kala meembila otava udu ondaka yaye. Ndee tava holoka mo.” —Johannes 5:28, 29.

1. Eingido la tongomana lilipi Moses a uda poshixwa sheno osho sha li sha tema omundilo, nolyelye vali a li a popya eendjovo odo?

OMIDO di dule po 3 500 da pita, opa li pa ningwa oshinima shikumwifi inashi monika nande onale. Moses okwa li ta lifa eedi datatekulululwa Jetro. Ofimbo Moses a li popepi nomhunda yaHoreb, okwa holokelwa komweengeli waJehova e li moshixwa sheno sha tema omundilo. Ehokololo laExodus otali ti: “Eshi a tala ko shili, oshixwa sheno sha xwama omundilo, ndelenee inashi lungwina po komundilo!” Opo nee moshixwa osho sheno omwa dja ondaka tai mu ifana. Ondaka oya ti: “Aame Kalunga [kooxo], Kalunga kaAbraham, Kalunga kaIsak naKalunga kaJakob.” (Exodus 3:1-6) Konima yefimbo, mefelemudo lotete O.P., eendjovo odo oda ka popiwa vali kOmona waKalunga, Jesus.

2, 3. (a) Abraham, Isak naJakob ove na etimaumbwile lilipi? (b) Omapulo elipi a holoka po?

2 Jesus okwa li ta kundafana nOvasadukai vamwe, ovo inava itavela menyumuko. Jesus okwa ti: “Moses yo e shi holola nokutya, ovafi otava ka nyumuka, osheshi mehepaululo loshixwa sheno ota ti: Omwene Oye Kalunga kaAbraham naKalunga kaIsak naKalunga kaJakob. Ndele Ye ke fi Kalunga kovafi, ndelenee okovanamwenyo, osheshi aveshe ove nomwenyo moku mu kalela.” (Lukas 20:27, 37, 38) Mokupopya eendjovo odo, Jesus okwa koleka kutya Abraham, Isak naJakob ovo va fya nale, ova li natango ve na omwenyo pataleko laKalunga, molwaashi ove li medimbuluko laKalunga. Ngaashi Job, ova teelela exulilo ‘loudjuu’ wavo, sha hala okutya, lokukofa kwavo mefyo. (Job 14:14, OB-1986) Otava ka nyumunwa mounyuni mupe waKalunga.

3 Ndele ongahelipi shi na sha nomamiliyona omayovi ovanhu ovo va fya momukokomoko wondjokonona yovanhu? Mbela navo otava ka nyumunwa? Opo tu dule okumona enyamukulo tali mbilipaleke li na sha nepulo olo, natu taleni mEendjovo daKalunga kutya ovanhu ohava i peni ngeenge va fi.

Oonakufya ove li peni?

4. (a) Ovanhu ohava i peni ngeenge va fi? (b) Oshovafi oshike?

4 Ombibeli otai ti kutya oonakufya “inava shiiva nande sha.” Ngeenge ovanhu va fi, ihava ka hepekwa momundilo woheli, noihava ka teelela muLimbo tava mono oixuna, ndele ohava shuna ashike mondwi yedu. Onghee hano, Eendjovo daKalunga otadi kumaida ovanamwenyo, tadi ti: “Longa ashishe to shi dulu neenghono doye, osheshi moshovafi [“muSheol,” NW] oku to i, kamu na nande oshilonga, ediladilo neshiivo ile ounongo.” (Omuudifi 9:5, 10; Genesis 3:19) Oshitya “oshovafi” otashi toloka oshitya shOshiheberi “Sheol.” Sheol otashi ti ombila yovanhu aveshe. Omalongelokalunga mahapu ohaa hongo ovanhu kutya oonakufya ove na natango omwenyo, ndele ngaashi Eendjovo daKalunga tadi shi ulike, ovo ve li “moshovafi” ova fya, kave na eshi ve shii.

5, 6. Pefyo laye, Jakob okwa ya peni, nokwa pakwa ponhele imwe noolyelye?

5 MOmbibeli, oshitya ‘oshovafi’ (ile “Sheol,” NW) osha longifwa oshikando shotete muGenesis 37:35. Eshi Jakob kwa li e shii omonamati waye omuholike, Josef, okwa fya, ka li a hala okuhekelekwa, nokwa popya a ti: “Ohandi ka ya komumwange moshovafi [“muSheol,” NW]!” Molwaashi Jakob okwa li a itavela kutya omonamati waye okwa fya, okwa li a hala okufya nokuya moshovafi. Konima yefimbo, ovana vaye omuwoi vovakulunhu ova li va hala okuya kuEgipti pamwe nomonamati waye oo munini, Benjamin, oku ka konga eendja omolwondjala. Ndele Jakob okwa anya a ti: “Omumwange ita i pamwe nanye, osheshi omumwaxe okwa fya, naye aeke a fyaala po. Nongenge oshiponga tashi mu hange mondjila tamu ende nayo, opo nee nye otamu twala eexwiki dange deenghwakutoka noluhodi moshovafi [“muSheol,” NW].” (Genesis 42:36, 38) Omishangwa odo mbali otadi kwatakanifa oshovafi nefyo, ndele hanomwenyo konima yefyo.

6 Ehokololo laGenesis otali hokolola kutya Josef okwa li a ninga omutukuli weendja muEgipti. Onghee hano, Jakob okwa li a ya kuEgipti ndele ta ka shakena nehafo naJosef. Konima yaasho, Jakob okwa kala muEgipti fiyo osheshi a fya moukulupe elela e na omido 147. Ovanamati vaye ova kufa oshimhu shaye noku ke shi paka mekololo lokuMakpela, medu laKanaan ngaashi a li e va lombwela fimbo ina fya. (Genesis 47:28; 49:29-31; 50:12, 13.) Jakob okwa pakwa ponhele imwe naxe Isak naxekulu Abraham.

‘Va ongelwa pooxe’

7, 8. (a) Abraham okwa ya peni eshi a fya? Shi yelifa. (b) Oshike tashi ulike kutya opa li yo ovanhu vamwe ve lili ovo va ya moshovafi eshi va fya?

7 Nalenale, eshi Jehova a li a koleka ehangano laye naAbraham nokuudaneka kutya oludalo laAbraham otali ka hapupala, okwa popya osho sha li tashi ka ningwa po naye. Jehova okwa ti: “Ndelenee ove oto ka ya kooxo mombili, ove to ka pakwa, ngenge wa kulupa.” (Genesis 15:15) Naasho osho naanaa sha li sha ningwa po. Genesis 25:8 ota ti: “Abraham okwa fuda mo omhepo yaye nokwa fya moukulupe waye muwa, a kulupa nokwa kuta omwenyo. Ndele ye okwa ongelwa kovanepata vaye.” Ovakwanepata ovo ova li oolyelye? Genesis 11:10-26 oku na omusholondodo wooxekulululwa vaye okudja komonamati waNoa, Sem. Onghee hano, eshi Abraham a fya, okwa ongelwa pwaavo va kofa nale, ovo ve li moshovafi.

8 Outumbulilo “ongelwa kovanepata vaye” owa holoka mo lwoikando mOmishangwa dOshiheberi. Onghee hano, oshi li pandunge okuuya pexulifodiladilo kutya omonamati waAbraham, Ismael nosho yo omumwainamati waMoses, Aron, ova ya aveshe moshovafi konima eshi va fya, omo va ka teelela enyumuko. (Genesis 25:17; Numeri 20:23-29) Nosha yela kutya Moses naye okwa ya moshovafi, nonande kape na oo a li e shii apa pa li ombila yaye. (Numeri 27:13; Deuteronomion 34:5, 6) Sha faafana, Josua oo a landula Moses e li omuwiliki waIsrael, pamwe nepupi laye alishe ova ya moshovafi eshi va fya.—Ovatokolipangeli 2:8-10.

9. (a) Ongahelipi Ombibeli tai ulike kutya oshitya shOshiheberi “Sheol” noshitya shOshigreka “Hades” otai ulike konhele imwe? (b) Eteelelo lilipi li niwe kwaavo ve li muSheol ile muHades, oyo ya tolokwa “oshovafi”?

9 Omafelemido konima yaasho, David okwa ninga ohamba yomapata 12 aIsrael. Eshi a fya, okwa ka “nangala pooxe.” (1 Eehamba 2:10) Mbela naye okwa ya moshovafi? Shihokwifa, mefiku lOpentekoste 33 O.P., omuyapostoli Petrus okwa popya shi na sha nefyo laDavid nokwa tofa mo Epsalme 16:10 olo tali ti: “Omwenyo wange Ove ito u efele moshovafi [“muSheol,” NW].” Konima yokupopya kutya David okwa li e li natango mombila yaye, Petrus okwa yukifa eendjovo odo kuJesus nokuulika kutya “mokutala komesho [David] okwa popya enyumuko laKristus, eshi ta ti: Omwenyo waye inau fiwa mo moshovafi [“muHades,” NW], nombelela yaye inai mona eolelo. Jesus Oye tuu ou Kalunga okwe mu nyumuna, nafye atushe eendombwedi doshinima eshi.” (Oilonga 2:29-32) Apa, Petrus okwa li a longifa oshitya shOshigreka “Hades,” osho shi na eityo limwe noshitya shOshiheberi “Sheol”; oitya aishe oyo oya tolokwa “oshovafi.” Hano eshi osha hala okutya ovo taku ti kutya ove li muHades ile muSheol, ove li monghalo imwe aike. Ova kofa, nova teelela enyumuko.

Mbela moshovafi omu na ovo ve he fi ovayuki?

10, 11. Omolwashike hatu dulu okutya ope na vamwe ovo ve he fi ovayuki va ya moshovafi eshi va fya?

10 Konima eshi Moses a wilika oshiwana shaIsrael okudja muEgipti, vamwe ova tukula oshibofa ofimbo oshiwana sha li mombuwa. Moses okwa lombwela ovanhu va amuke ko kovakwatelikomesho vounashibofa—Korah, Datan naAbiram. Ova li tava ka fya efyo lomhiva omolwokudipawa. Moses okwa yelifa a ti: “Ava ngenge tava fi ngaashi ovanhu vamwe tava fi, ndee tava ningwa ngaashi ovanhu aveshe vamwe tava ningwa, opo nee Omwene ina tuma nge. Ndelenee Omwene ngenge ta ningi shimwe shilili, nedu tali makula okanya kalo ndee tali va ponene mo pamwe naashishe ve shi kwete, ndee tava ningine moshovafi [“muSheol,” NW] ve nomwenyo, opo nee mu shi shii ovalumenhu ava va tuka Kalunga.” (Numeri 16:29, 30) Kashi na nee mbudi kutya ovanashibofa ova li va ponwa po eshi edu la makuka ile ova pya po komundilo ngaashi Korah nOvalevi 250 ovo va li va ama kuye, aveshe ovo ova ya moshovafi.—Numeri 26:10.

11 Simei, oo a li a tuka ohamba David, okwa li a pewa ehandukilo laye koshi yepangelo laSalomo, oo a pingena po David. David okwa li a lombwela Salomo a ti: “Ino mu efa a kale ina handukilwa, osheshi ove omulumenhu omunaendunge, ndele u shi shii osho u noku mu ningila, opo eenghwakutoka daye u di kulukilifile moshovafi [“muSheol,” NW] pamwe nohonde.” Salomo okwa pula Benaja a dipae Simei okuwanifa ehandukilo olo. (1 Eehamba 2:8, 9, 44-46) Umwe vali oo a dipawa kuBenaja okwa li Joab oo a li nale ondjai yoita yaIsrael. Eenghwakutoka daye inadi ‘kulukila nombili moshovafi [“muSheol,” NW].’ (1 Eehamba 2:5, 6, 28-34) Oihopaenenwa aishe oyo otai yandje oumbangi u na sha noushili weimbilo laDavid la nwefwa mo, olo tali ti: “Ovakolokoshi ve nokuwila moshovafi, ovapaani aveshe ava va dimbwa Kalunga.”—Epsalme 9:18.

12. Olyelye a li Ahitofel, nokwa ya peni eshi a fya?

12 Ahitofel okwa li omuyandjimayele waDavid. Omayele aye okwa li a talika ko nefimano a fa a dja kuJehova ye mwene. (2 Samuel 16:23) Shinyikifa oluhodi, omupiya oo omulineekelwa okwa li a ninga omukengeleledi ndele ta longele kumwe nomonamati waDavid, Absalom, monghendabala yokuumba David koshipangelapundi. Osha yela kutya David okwa li ta popi shi na sha nekengelelo olo eshi a shanga a ti: “Osheshi hamutondi wange ta sheke nge; ngeno oye, ngeno haxwe; haumwe womovayelani te litadele nge; ngeno oye, ngeno nda hondama.” David okwa twikila ko a ti: “Efyo nali va kwate! Nava mbolokotele moshovafi [“muSheol,” NW] ve nomwenyo. Shaashi owii wa kala mokukalamwenyo kwavo nomeni lavo.” (Epsalme 55:13-16) Pefyo lavo, Ahitofel nookaume kaye ova ya moshovafi.

Oolyelye ve li muGehenna?

13. Omolwashike Judas a ifanwa “omona wekano”?

13 Yelekanifa oshinima osho sha ningilwa David naasho David Munene, Jesus, a li a ningilwa. Umwe womovayapostoli 12 vaKristus, Judas Iskariot, okwa li a ninga omukengeleledi ngaashi Ahitofel. Ndele oukengeleledi waJudas owa li wa kwata moiti unene u dule waAhitofel. Judas okwa kengelela Omona ewifa laKalunga. Eshi Omona waKalunga a li ta ilikana pexulilo loukalele waye wokombada yedu, okwa popya shi na sha novashikuli vaye a ti: “Eshi nda li puvo, onde va diinina medina loye eli wa pa nge, ndele onde va amena; ndele kape na umwe wavo a kanifwa, ndelenee oye ou omona wekano aeke, opo omishangwa di wanifwe.” (Johannes 17:12) Mokupopya Judas e li “omona wekano,” Jesus okwa li ta ulike kutya eshi Judas ta ka fya, ita ka kala e na eteelelo lenyumuko. Ka li mo medimbuluko laKalunga. Okwa ya muGehenna, ndele hamoshovafi. Gehenna oshike?

14. Gehenna otashi faneke shike?

14 Jesus okwa li a tokola ovawiliki vomalongelokalunga vopefimbo laye molwaashi ova li hava ningi keshe umwe womovahongwa vavo “omona [waGehenna, NW].” (Mateus 23:15) Pefimbo olo, ovanhu ova li ve shii nawa efilu laHinnom, onhele yokweekelwa oimbodi, omo mwa li hamu ekelwa oimhu yovakolokoshi ovo va dipawa, ovo va li va talika ko inava wana okupakwa monghedi yefimaneko. Jesus okwa li a tumbula Gehenna nale mEudifo lokOmhunda. (Mateus 5:29, 30, NW) Eityo lasho lopafaneko okwa li la yela kovapwilikini vaye. Gehenna otashi faneke ehanauno lofilufilu nope he na eteelelo lenyumuko. Kakele kaJudas Iskariot oo a li ko pefimbo laJesus, mbela ope na ngoo vali vamwe ovo va ya muGehenna eshi va fya, ponhele yokuya moshovafi?

15, 16. Oolyelye va ya muGehenna eshi va fya, nomolwashike va ila mo?

15 Ovanhu votete vokombada yedu, Adam naEva, ova li va shitwa va wanenena. Ova li va nyonena owina. Ova li tava dulu okuhoolola omwenyo waalushe ile efyo. Ova nyona kuKalunga nova li ve liameka kuSatana. Eshi va fya, kava li ve na eteelelo lokumona ouwa mekuliloyambo laKristus. Ponhele yaasho, ova ya muGehenna.

16 Omonamati wotete waAdam, Kain, okwa dipaa omumwainamati Abel, nokonima yaasho okwa ka kala omweelaeli. Omuyapostoli Johannes okwa hokolola Kain kutya okwa “dja momunawii.” (1 Johannes 3:12) Oshi li pandunge okuuya pexulifodiladilo kutya ngaashi ovadali vaye, Kain naye okwa ya muGehenna eshi a fya. (Mateus 23:33, 35, NW) Kape na tuu ekondjifafano linene pokati konghalo yaKain naayo yomuyuki Abel! Paulus okwa yelifa a ti: “Meitavelo Abel okwa yambela Kalunga eyambo liwa li dule eli laKain, [nomolwalo] a pewa ehepaululo nokutya, oye omuyuki, Kalunga eshi a hepaulula omayambo aye; nomeitavelo tuu olo ota popi natango nande a fya.” (Ovaheberi 11:4) Heeno, Abel oku li paife moshovafi a teelela enyumuko.

Enyumuko “lotete” nenyumuko “liwa unene”

17. (a) ‘Pefimbo eli lexulilo,’ oolyelye hava i moshovafi? (b) Oshike tashi ka ningwa po shi na sha naavo ve li moshovafi noshike hashi ningilwa ovo hava i muGehenna?

17 Vahapu ovo tava lesha ouyelele ou, otave ke lipula shi na sha nonghalo yaavo tava fi ‘pefimbo lexulilo.’ (Daniel 8:19) Ehololo etukulwa eti-6 otali hokolola ovalondi veenghambe ve li vane vopefimbo olo. Shihokwifa, omulondi oo a tumbulwa xuuninwa, edina laye olo Efyo nokwa shikulwa koshovafi, sha hala okutya koHades. Eshi otashi ti kutya, vahapu ovo tava fi efyo lomhiva omolwoiningwanima oyo tai etifwa kovalondi veenghambe dikwao, ohava i moshovafi (muHades), omo tava ka teelela enyumuko mounyuni mupe waKalunga. (Ehololo 6:8) Oshike tashi ka ningwa po shi na sha naavo ve li moshovafi noshike hashi ningilwa ovo hava i muGehenna? Otapa ka kala enyumuko laavo ve li moshovafi, ofimbo ovo hava i muGehenna, ohava mono ehanauno laalushe—okuhakala po vali.

18. Eteelelo lilipi ‘enyumuko lotete’ tali yandje?

18 Omuyapostoli Johannes okwa shanga a ti: “Omunelao nomuyapuki oye ou ta mono onhele yomenyumuko eli lotete. Efyo etivali kali neenghono oku va pangela, ndelenee ovo otava ka ninga ovapristeri vaKalunga novaKristus, ndele tava ka pangela pamwe naye ngaashi eehamba omido eyovi limwe.” Ovo tava ka pangela pamwe naJesus otava nyumunwa ‘menyumuko lotete,’ ndele eteelelo lilipi ovanhu vakwao ve na?—Ehololo 20:6.

19. Ongahelipi vamwe tava ka mona ouwa ‘menyumuko liwa unene’?

19 Okudja kefimbo lovapiya vaKalunga, Elia naElisa, oshikumwifilonga shenyumuko osha alulila ovanhu momwenyo. Paulus okwa hokolola a ti: “Nokwa li ku novakainhu va alulilwa oonakufya vavo va nyumunwa. Vakwao ova hepekwa nokuhepekelelwa, vo inava hala okumangululwa, opo va mone enyumuko liwa unene.” Heeno, ovakanyateli voudiinini ovo ova li va teelela nodjuulufi enyumuko olo la li tali ke va pa omhito yokumona omwenyo waalushe, ndele hakukala ashike omido donhumba nokufya vali. Olo otali ka kala shili “enyumuko liwa unene.”—Ovaheberi 11:35.

20. Oshike tashi ka kundafanwa moshitukulwa tashi landula?

20 Ngeenge otwa fi tu li ovadiinini fimbo Jehova ina hanauna po onghalelo ei youkolokoshi, otu na eteelelo la shilipalekwa ‘lenyumuko liwa unene’; oliwa unene molwaashi ohatu ka nyumuka neteelelo loku ka kala nomwenyo waalushe. Jesus okwa udaneka a ti: “Inamu shi kuminwa, osheshi efimbo tali uya, opo aveshe ava va kala meembila otava udu ondaka yaye. Ndee tava holoka mo.” (Johannes 5:28, 29) Oshitukulwa shetu tashi landula otashi ka kundafana elalakano lenyumuko. Otashi ka ulika nghee eteelelo lenyumuko hali tu pameke tu kanyatele oudiinini noku tu kwafela tu kale nomhepo yeliyambo mwene.

Oto dimbuluka?

• Omolwashike Jehova a hokololwa e li Kalunga ‘kovanamwenyo’?

• Ovo ve li moshovafi ove li monghalo ya tya ngahelipi?

• Oshike hashi ningilwa ovo hava i muGehenna?

• Ongahelipi vamwe tava ka mona ouwa ‘menyumuko liwa unene’?

[Efano pepandja 21]

Ngaashi Abraham, ovo va ya moshovafi ova teelela enyumuko

[Efano pepandja 23]

Omolwashike Adam naEva, Kain nosho yo Judas Iskariot va ya muGehenna?

    Ndonga Publications (1987-2025)
    Za mo
    Inda mo
    • Oshindonga
    • Tumina yalwe
    • Hogolola
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ngele to longitha ongulumambo yetu
    • Uuyelele wiinima yopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Inda mo
    Tumina yalwe